Odmevi na Imago vikend delavnico v Mariboru (marec april 2007) 10.05.2007

Ona: zelo sem si želela priti na to delavnico. Kar sem spoznala na predstavitvi mi je dalo veliko misliti. Zdelo se mi je , da bi taka delavnica bila pomoč najinemu zakonu za oživitev in obnovitev zveze. Najprej strah sedaj sproščenost. Vem, da bom zmogla, saj ni nič takega kar bi bilo nemogoče, vse dobro razloženo. Grem z upanjem naprej. Strah me je, če bova znala razrešiti ostale frustracije. Vidim, koliko sva pridobila, ko sva se javila, da sva šla za demonstracijo. Ne vem, če bom sama znala. Vidva sta se mi pa zdela tako povezana in iskrena. To me je že prvič privlačilo.

On: Sem sem prišel s strahom in čudnimi občutki. Sicer sem vedel, da se mi kaj hudega ne more zgoditi, da bo pomoč in izboljšanje, da bova dobila neke napotke, neka orodja za pomoč v težavah. Toda včerajšnji dan se mej zalo dotaknil. Danes sem bil zelo zmatran. Toda iz tega sem potegnil dobro delo in dober zaključek. Kljub temu, da moraš vložiti delo da spoznaš nekaj in spoznaš. Se izplača. Ko rešiš vsaj nekaj problemov potem je tudi ostale vaje lažje izvajati. Če ti pa nikoli ne rata, si v dilemi, da ne znaš ali ne zmoreš? misliš, da ne gre. Če pa ti rata veš, da tudi če ti kdaj ne rata, da se da in da je pot naprej. In tu sva videla da se da.

On: Prišel sem poln pričakovanj. Cela delavnica je dobro naravnana. Orodje, napotki, kako delati vse je ok. Toda otroštvo! V sebi začneš kopati in izveš ogromno o sebi in o partnerju. Naučiš se kako delati. Orodje imava in samo delati bo treba. Glede vaju pa si težko predstavljam, da bi bilo sploh boljše.

Ona: Kopati po preteklosti ? utrujenost. Toda za vsakim dežjem posije sonce. Strah me je bilo na začetku. Dosti se posvečam temu. Veva kakšno je bilo najino otroštvo. Vse to mi uspeva ob možu. Hvaležna sem mu, da je prišel z menoj, da sva šla raziskovati. Vesela sem, da sva oba izbrala iste besede za cilj, za najino vizijo. Vem, da bova uporabljala orodja. Vem, da bo treba ogromno delati in strah me je kot vsega novega, toda bo šlo. Vidva za vzgled, super par, aranžma, super? barvna usklajenost pri izbiri oblačil, usklajenost, povezanost, en drugemu možnost, vsak svoje izrazi kar pove, kot par.

Ona: Prišla sem s pričakovanji. Spoznala sem vaju na internetu, nisem vedela kaj je, vedela sem, da v zakonu pomanjkanje komunikacije. Orodja so dobra. Bo pa treba še delati. O vama sam suprelativi.

On: Zakon je potreben servisa. Sedaj imava orodja, da bova opravila ta servis. Tu sem se zavedel, da so sanje dovoljene.

Ona: Sama sem v procesu šolanja šla skozi dosti učne analize. Njega sem ?privlekla? na delavnico, da spoznam še njega. Po tolikih urah klinične analize se še vedno zatikam. Toda določenih zadev ne moreš razrešiti drugače kot v paru. Frustracija je dobra in celo potrebna. To mi je kot razsvetljenje. Izjemno mi je, kako sta vedela na kateri stopnji smo. Ko smo bili v podobnem razpoloženi, češ, saj ne bo nikoli boljše, toda kot bi vidva vedela, da se mi temne misli v podijo glavi. Vidva sta rekla, kje smo, našla pravo besedo in sta nas spodbudila in spet je slo naprej.

On: Že to, da to obstaja, odločitev, da na to pridem, je že pol poti, je že pripravljenost. Toda če prideš samo do pol poti in ne greš naprej je premalo. Naprej je treba iti. Cel krog ? tako globoko se nas te zadeve dotikajo. Prisiljeno smo bili se pogovarjati o stvareh, o katerih se ne bi nikoli pogovarjal. Prečistili smo kanale, ki so bili bleščeči v romantiki, so se pa zaprašili in umazali ali zamašili. Sedaj jih čistimo in jih še bolj jasno vidimo. Tavčar Meta - kot Tavčarjevo cvetje v jeseni.

Ona: Nisem vedela kam prihajam. Vsi komentarji, ki sem jih prebrala na internetu so bili tako navdušujoči. Vsi so hvalili in da vidijo upanje za nove odnose. Spraševala sem se, le kaj čudežnega bomo tu dobili. Nihče ni vedel kam gre in tako smo vsi pozitivno presenečeni. Prišla sem z radovednostjo, zares kaj tak čudežnega se lahko zgodi. Veliko pozitivnih stvari sem izvedela. Dobila sva orodja, da ugotovimo od kod izvirajo problemi. Že samo dejstvo, da sva se odločila, da sva oba skupaj, da sva s pogovarjala o tem, kar se drugače ne bi? že to pove ogromno, da bi stvari zasukala na boljše. Sedaj smo vsi high, vsi vzhičeni, moramo se potruditi, da bomo to vzdrževali. Vidva sta zelo odkrita in iskrena, drugače ne gre. Vesela sem, da sem prišla.

On: Nisem prej nič vedel, povabili so me prijatelji. Mislil sem si, da škoditi ne more. Trenutek odločitve in sem šel. Sanjam in fantaziji in domišljiji dajem prosto pot ob upoštevanju žene. Zid povečam ali zmanjšam ? včasih je živa meja včasih zid. To sedaj vem, da to ni ok. Dobra orodja, praktična aplikacija. Pozitivna izkušnja od starejših parov, ki imajo otroke. Sedaj bolje razumem moje starše. Tudi vidva sta šla skozi težke izkušnje. To je dragocenost, da sta to pripravljena deliti. Nisem našel kakšnih posebnosti v sebi, vidim, pa da so še težke zadeve. Vidva sta zelo umirjena, realna, poštena in odkrita.

Ona: Sem psihologinja, študiram psihoterapijo, delam učno psihoterapijo. Danes vidim, kako težko sem prišla sem. Koliko odporov in obramb je bilo da sva danes res tukaj kjer sva. Drugo spoznanje, ki sem ga dobila je, da kljub temu, da sama lahko predelujem svoje bolečina in strahove, vidim, da nikoli ne bi mogla s terapevtko narediti vsega tega sama. Določenih stvari ne moreš narediti sam. Potrebuješ odnos s partnerjem. Drugače ne gre. Če delaš sam na sebi te lahko odnese stran. Kar se je zgodilo meni, da gledam stvari z drugega zornega kota kot prej. Z razumevanjem in sočutjem in naklonjenostjo do moža. Ker se nabirajo negativne stvari, ne veš, ali se lahko obrnejo stvari v drugo smer. Toda sedaj imam upanje. Cenim vajino odkritost, vajine osebne izkušnje, moški in ženski princip. Senzitivnost, dobra terapevta.

On: Težko kaj rečem. Ne želim nič povedati.

On: Prej nisem slišal nič o tem kaj delata. Žena je prišla z novico, da greva. Nisem imel občutka, da sva imela kake velike težave. Še vedno mislim, da imava dober odnos. Sedaj pa vidim, da sva prihranila čas. Sedaj imava orodje in sva prihranila čas. Da bova prej znala reševati preden bo prišlo do velikih zadev. Nisem opazil, da sta barvno usklajena mi pa delujeta zelo usklajeno :).

Ona: Super, da sva bila dva dni skupaj. Sva si povedala take stvari, kot si jih drugače ne bi. Takih zadev si ne poveš doma. Pred leti sva imela krizo. Sva brskala po preteklosti. Mož mi je zelo pomagal nato se je ustavilo. Sedaj, ko smo delali s temi komunikacijskimi orodji je šlo lažje. Pri vama je spoštovanja in občudovanja vreden ta pogum, da delita z nami tudi stvari, ki so intimne. Nihče ne govori rad o negativnih zadevah o otroštvu in o medsebojnih problemih. Zelo fino ker smo se tudi mi odprli.

On: Tudi midva sva prišla z neko krizo. Po 37 letih tudi to pride. Iskala pomoč, ko je žena našla, so naju tudi hčerke spodbujale, ko so videli, da se nekaj grizeva. Otroci hitro vidijo. Sedaj sva začela tole šlihtati, in vidim, da bo šlo dobro do konca. Vidva sta pa prov fletna.

Ona: Zelo sem vesela in zadovoljna. Veliko novega, delati bova pa mogla sama. Čeprav sva že toliko v letih nikoli ni prepozno. Vedno moraš delati, da obdržiš zvezo. Sedaj ko sva stara morava tudi delati.

Meti: Najstarejši par je bil na delavnici 42 let poročen. Gospod je imel tako krizo ,da je zakuhal na 39 stopinj. Velikokrat se zgodi, da kdo zboli. Strah nas zagrabi, nihče ni lahko prišel in telo tako odreagira. Ta gospod je zares prišel, sedel z vročino tri dni v smučarkem kombinezonu. Toda rekel je, ?Vem, da mi ego nagaja, toda jaz bom tukaj če bom crknil. Sedaj se lahko pobijeva ali pa bova imela lepo življenje do konca.? Toda zdržal je. Zrcaljenje in vsa ta orodja so kot bergla., dokler se ne naučiš, da moj partner ni jaz. Ko spoznaš, da je dežela partnerja drugačna, ko greš ven is simbioze? lahko postopoma odložiš zrcaljenje. Validacija in empatija pa mora ostati. Validacija in empatija nas pomiri. Ko pride frustracija, se vprašam, od kod je to, ne pa kaj Rudi dela. Delali smo prošnjo za spremembo vedenja pri drugem. Kasneje, na celoletnih delavnicah se učimo delati prošnjo za spremembo pri sebi. Kaj bi jaz lahko delal pri sebi drugače, da ne bi prispeval, k temu, da se boj nadaljuje. Postopoma se zaceli.

Imago terapevt ni terapevt. Je trener za odnose, da se nauči pogovarjati. Par ne sme biti odvisen od mene, par mora biti samostojen, da sta sama sebi terapevta. Jaz sem samo bergla, ki pomaga, da razumeta zgodbo in nato dela in živi sam. Zasluge ima par., nato si sama pomagata. Tu pa so pomembna orodja.

Otroci začutijo, tudi če prikrivata, otroci vedo, ker čutijo prostor med vama, v njem rastejo. Če človek izgublja upanje se sprašuje ali ima smisel za naju. Ima, toda s tem postajamo tudi zavestni starši. Zato, da otrok v meni ne vzgaja in ne poškoduje otroka ? da otroka vzgaja naš odrasli. Midva delava tudi s svojimi otroki. Dialog otrok starš v živo?. Da začneš dajati to kar zares sem. Vprašajte otroka kakšen zares sem. Ko boste svojim otrokom prišli nasproti v svojih željah, boste ravno tako zrasli. Do nek stopnje greš lahko sam. največ greš v partnerstvu, nadaljujejo pa otroci ko vas predvsem v puberteti frustrijajo. Če ne bi bila tako zavestna bi našo najmlajši, ki je sedaj v puberteti, ranila ravno tam, kjer sem bila sama ranjena v odraščanju. Tako nama najini otroci kažejo na to, kar še nimava podelano v najinem odnosu in kar še nisva podelala iz svojega otroštva. Kar ti gre pri otoku na živce, moraš preveriti pri sebi. Ima smisel za vaju, za otroke ki so že in za tiste, ki še bodo.