Odmevi na celoletno delavnico Midva in najina pot 2004/05 30.06.2005

ON: Mir, ki ga nosim v sebi črpam iz odnosa, ki ga imava z ženo. Sam sem se prepoznal v Rudiju - zelo podobna zgodba. Imam srečo, da imam svojo ženo ob sebi, da me posluša - tudi ko ne govorim. Takrat sem tak, kakršen sem - to želim dajati naprej. Vsak dan je nova prilika. Vsak dan je nova možnost, midva se morava odločiti ali jo bova zagrabila. In na koncu se vse to materializira. Za naju so ta srečanja prišla v pravem trenutku, čeprav oz prav zato ker še nisva dolgo skupaj. Ko so se začeli pojavljati problemi se nama ni bilo treba zaplezati, saj sva že takoj začela reševati probleme. To je za vse pare - stare in tudi tiste, ki so samo en mesec skupaj. Pa saj res pride vsaka stvar v pravem trenutku.

ONA: Ko sva skupaj, zavestno širiva mir tako v družini kot tudi širše, predvsem med prijatelji in v službi. Imam sicer vizijo, obenem pa imam tudi močno policijo v glavi, ki mi pravi, kaj boš ti človeček.

Zelo mi veliko pomeni, da smo skupina, da se poslušamoâ�Ś To srečevanje mi je dalo varnost. Sem sem prišla s strahom pred konfliktom med nama. To je bil pravi smrtni strah. Sedaj ne gledam na konflikte več tako. To mi daje možnost, da konflikte lahko rešujem. Razumem, zakaj gre v moji deželi, Vem, da ima moj mož svojo deželo. Nisem več ogrožena od tega. Prej me je pa bilo tega tako strah, ki je kar sam prišel. Sedaj se pa do to obvladati. Krasno je ker sta vidva živa, ker ne predavata, ker sodelujeta.

ONA: Mnogokrat se sprašujem kaj sva dala sama drug drugemu in kaj sva dala svojim otrokom? želim si, da bi najini otroci našli svojo pot in da bodo samostojni, ja, da bodo znali najti svojo pot. Če sem dala otrokom del tega, kar sem se tu naučila, bom njim in njihovim partnerjem ustvarila možnost, da se bodo lahko pogovarjali.

Skupino sem zelo močno doživljala. V dveh letih je bilo lepo in težko obenem in boleče in presenetljivo. Hvaležna za vajino znanje. želim si to uporabiti. Konflikti so pač stalnica. Kako se ga lotiti? Včasih sva se tega lotevala z macolo sedaj pa to znava z orodjem.

ON: Z otroki sem spet našel pristen kontakt. Do hčera sem prišel tudi skozi najino delo, ki ga delamo tukaj. Otroci to opazijo. To mi je potrditev, da je to, kar smo se naučili tukaj, da je to vredno. So vzponi in padci. V trenutku padca se mi je odprla pot. Takrat sem prišel do vaja in sedaj se je to nadaljevalo. Ne samo med nama tudi v službi se mi pozna. Postal sem bolj strpen. Začel sem brskati po svojih globinah. Prej bolj na široko, mnogo sem prebral. Sedaj pa vse to dopolnjujem in nadgrajujem - družina - midva in širše.

Hvala skupini, izražanje občutkov (tudi za moške) to ni slabo. To je pozitivno sprejeto od okolice.

ONA: V moji službi je poslanstvo = dolžnost. Delam v vrtcu. Vsak dan se razdajam. Če bi bil kdo v težavah, bi mu dala vajino številko.

Dobila sva - vsaj jaz - prav tisto, kar sem pričakovala. Sprememba pri nama so zelo opazne. Naučila sem se, da sem sama odgovorna in da je pomembno, kaj sam daješ. Da si sam odgovorne za odnos. Prej je bil najini odnos tak, da sva bilo vedno na preži. Prej je bilo vedno treba plačati. Vedno sva tehtala koliko je kdo dal ali ni dal. Sedaj, po tej delavnici, sva se zelo spremenila v najinem odnosu. Sedej si greva bolj na roko.

ON: Vsi vedo, da hodiva sem in se zanimajo za to. Tu so se dogajale globoke stvari, v človeku se marsikaj premakne. Da si pozoren do partnerja, kjer je občutljiv in šibek, da delaš z njim z uvidevnostjo in da mu daš kar rabi. To lahko spremeni življenje. Na koncu je za vso terapijo trud in delo. Bolj sva pozorna in uvidevna. Včasih se ti kaj ne zdi smiselno vendar daš partnerju to kar rabi in čez čas se znajdeš čisto drugje v življenju. In to je nekaj najbolj važnega.

ON: V teh dveh letih - spominjam se prvega sestanka ko me je žena skoraj za ušesa sem privlekla. Prej sem imel zelo skeptičen odnos, kako lahko razgaljenja čustev pred drugimi sploh lahko pomaga. Toda to je bil pogled iz mojega zornega kota. Ves štos je v tem, da sem vedno več jaz prejemal - tudi kadar sem bil jaz izpostavljen. Skupina mi ogromno prinaša. Ugotavljam, koliko smo si mi vsi na en način podobni. Tudi jaz tako reagiramâ�Ś tudi pri meni se to dogajaâ�Ś Name je vedno pozitivno vplivalo, da nisem bil toliko kritičen do sebe.
Po tej delavnici vidim, da prinašam mir v svoje okolje. Strah? S temi znanji, kar smo se učili in tukaj mučili smo poskušali priti iz strahu v mir. Prej je bil vsak konflikt konec sveta - tak strah. S temi načini ob prevzemanju odgovornosti za lastna dejanja in dojemanju partnerjevega sveta je tega strahu bistveno manj. Če bi vse potegnil ven, je to bistveno. Tudi v mojem poklicu mi je to manjkalo. Manjkalo mi je poslušanja in vživljanja v svet drugega. Tako kot partnerju kot tudi do strank. To je bil kar en tak uspešen korak naprej. Sedaj gre bolj gladko če uporabim ta znanja tudi pri strankah. Če si pa sam zadovoljen so tudi drugi in obratno. Vse delo in trud v odnosu prinese en mir. To se hitro začuti v bližnji in širši okolic - kjer pač srečaš ljudi. To je močan prispevek. To avtomatično preide v poslanstvo.

ONA: Poslanstvo - največje poslanstvo so bili otroci - potreba, odpreti se svetu, prihaja počasi. Tudi v meni se je naredilo, da sem v sebi videla podobno zgodbo kot v tebi Meta - ti si velika Meta, jaz pa mala Meta. S svojim zgledom daješ upanje. Lepota in ljubezen, ki naj združujeta - tudi skozi simboliko najinih poklicev. To ja morda moja naloga, da možu pustim tako dihati, da izrazi svoje poslanstvo ob meni. Moj del je pa ljubezen. Ogromno sem se tukaj naučila. Včasih je ljubezen tudi to, da nekoga pustiš na miru. Hvala vama. življenje je pot. Imago je pot. Meni je hudo da bo konec. Jaz bi se še kdaj srečala. Vsaj nekajkrat na leto ali enkrat na dva meseca.

ON: že kot otrok sem imel velike cilje. Toda bolj sem odraščal, bolj so se ti cilji manjšali. Včasih sem mislil, da je treba predsednike držav odstavljatiâ�Ś Skozi to delavnico sem prišel do tega, da spreminjaš z malimi stvarmi - najprej pri sebi, nato v paru, nato otroci, sosedi služba. Vem da moram delovati pozitivno, tako v mislih kot dejanjih. Če je nekaj narobe, se ne smeš obračat stran. Moraš pomagati, Najprej pomagati sebi, nato otrokom, nato širše. Pred hiš bova dala klopco, da se bomo sploh družili. Po dveh letih sedaj gledam življenje bolj realno. Do smrti bom poskusi delati v korist tistih, ki so okrog mene, mojih najbližjih. Ne kritiziram več. Sedaj se ustavim, pogledam pozitivno in ne rušim. Občutek je potem zelo fin.

ONA: Ko sem poslušala njega, sem pomislila, kakšno srečo imam, da sem se znašla tu s svojim možem. Vedno sem mislila, da moraš skočiti s padalom, da moraš narediti nekaj velikega. Sem zelo bojevita, anarhistična. Streljam, zame ni umikaâ�Ś nisem odpuščala napak. Vse je moralo biti popolno. V tem času sem ozavestila, zakaj sem nezadovoljna, zakaj se ustavlja. Nato pa sem morala ugotoviti kako pa naprej. Skozi vse to sem spoznala, da ni nujno, da spremeniš celo Slovenijo. Male drobne stvari . Dovolj je, da pomiješ okno v hiši, pa vidiš bolj jasno. Jaz že sama takoj vse prenašam. Na prijateljice v službi, morda še najmanj z možem. Najprej nimaš občutka da karkoli se spreminja, toda počasi vidiš, da deluje.
Ko sem prišla na vikend delavnico pred dvema letoma, sem prišla z namenom, da še to dam skozi, te tri dni, nato pa se ločim. Sedaj pa vsakemu priporočam, da ko boš imel krizo, vedi da nekaj obstaja. Veliko skrivamo, toda da se reševati probleme sproti. Razum mi je pravil, tega ti ni treba, dam več, dobim manjâ�Ślaže mi bo če ne bom samaâ�Ś. Vse sem valila na partnerja. On pa je bil tisti, ki je v meni to samo sprožil, on je bil kriv. Intuitivno pa sem vedela, da se da drugače. Sedaj pa to vem, da se da drugače. Jaz sem vulkan, včasih sem vse požgala in nato na novo zgradilaâ�Ś želim povedati, da se, se v teh dveh letih naučila teh orodij Imaga, strpnega pogovora, kako predstavim svoje želje in svoja hotenja in hkrati razumem partnerjeve odzive. Po dveh letih ne pričakujem, da bo idealno, vem da se bova še skregala, vem da bo še burno â�Ś toda obenem bom vedela, da se da drugače. In sedaj vidim, da bo to drugače prevladovalo. Ob meni vulkanu pa je bil moj mož, ki je vse kot zemlja sprejemal. Sedaj vse to razumem. Prej sem se obtoževala, ker sem imela dva otroka, tako enega za drugim. Zelo sta različni od mene. Vmes sem izgubila odnos s hčerko, sedaj pa sem ga pridobila nazaj. Sedaj mi hči pove da sem najboljša mami. Ker sem zrasla v družini brez dobrih odnosov, sem uspela sedaj vzpostaviti odnos. Tudi, da je moj mož ob meni je zelo fino. Res je dobro da je moj mož ob meni. To sedaj vem.

Velikokrat s hvaležnostjo pomislim na vaju. Zelo sem vesela, da to počneta. Tudi vidva se razvijata. Nista vzvišena, statična ampak tudi rasteta in to se čuti. To je fajn.

Meta: Tako sem vam hvaležna za vse to, niti ne čutim svoje zasluge. Samo sebe doživljam kot neko pipo. Pipa ne da vode, voda samo pride skozi. Pipa ne more nikogar odžejati, odžejati se mora vsak sam. Ja, sem kot pipa, odžejati se pa mora vsak sam. Zgodilo se je, kar ste rekli, da na zemljo prihaja mir, da si prihajamo nasproti, ker te imam tako red, kljub temu da to za mene nima smisla. Toda ker te imam tako rad, to počnem. Zato vzgajamo otroke, ki bodo manj ranjeni. Ni nujno da je to takoj cel svet ali EU, toda mir gre iz družine v družino. Če pomislim ko smo se prvič srečali in kako je sedajâ�Ś Bogu sem hvaležna za vso to rast. Prav čudežno je, kako deluje vse to znanje in vsa ta rast. že to zaupanje, da je bil vsak od vas pripravljen priti in mi zaupati, kljub temu, da tudi vi vidite najine stiskeâ�Ś Najbolj mi je pomembno, da bodo naši otroci manj ranjeni, in da bodo vzgajali manj ranjene otroke. Ko včasih pride par in nimam prostih terminovâ�Ś pa vprašam koliko pa imata otrok. Nato jih sprejmem včasih samo zaradi otrok. Vidim da ima to delo smisel.

Rudi: Ko vodiva skupine je včasih kar težko, dopoldne delava, zvečer skupinaâ�Ś. Ampak, ko pa greva nazaj domov, je vsakič, tudi če prideva utrujena in ne uglašena, brez energije, res vedno, naj bo večerna ali vikend delavnica, res vedno prideva nazaj polna energije, veselja in zadovoljstva. To kar ste povedali, od tega dobiva ogromno zadovoljstva in res veliko dobivava od te skupine. Midva pred vsako skupino moliva, čeprav je to samo en oče naš. Prosiva, da naj pride preko naju, kar ti ljudje najbolj potrebujejo in kar je najbolj koristno za njih. Midva si ne dajeva veliko kredita za to. Res je, da si napiševa in pripraviva za vsako skupino, vendar na koncu poveva tako, kot misliva. Pride do napetosti med nama in poveva, kje se zatakne. Kaj bi se delala drugačnega kot sva, saj je to najslabše. Nekdo od vas je pred štirinajsti dnevi povedal, da si delamo zidove, da se ne pokažemo taki, kot smo. Da se bojiš, da bodo drugi kar pobegnili, kar veš, da se bodo ustrašili, da bodo pobegnili. Vendar, ko se pokažemo kakšni smo, takrat šele dosežemo pravi učinek. Takrat si presenečen in navdušen. Res se zahvaljujem, da ste odprli prostor, s svojim zaupanjem, da sva se tudi midva pokazala kakršna res sva, da sva lahko še boljša in na nek način več dajeva. Moj cilj je, da bomo kot miss sveta. Borijo se za mir na svetu, zato želim biti kot miss sveta. Najprej želim prinesti mir med naju, nato med vaju in postopoma, počasi gre to naprej. Sedaj se ne moremo več delati, da tega ni, da nimamo te izkušnje miru in razumevanja, da ne vemo, da se to da doseči. Da se. Imamo izkušnjo miru in razumevanja, imamo znanje in izkušnje, kako to doseči. Vemo, da tudi ko med nama ni razumevanja in miru, da ga lahko ponovno vzpostavimo. Toda zato imamo mnogo večjo odgovornost ker imamo vedenje. Prej, ko tega nismo imeli, smo bili opravičeni, sedaj pa ko imamo to zavedanja in izkušnjo pa nismo. Naša odgovornost je tako večja, ogromna. življenje zato ni lažje, je pa zagotovo boljše.