Odmevi na celoletno delavnico 2011/12 04.07.2012

Odmevi na celoletno delavnico v Kranju 2012

Ona: Pulz v meni je vznemirjen. Veliko je vsega od nosečniških izzivov, služba, selitev?prelomen stvari in je  naporno. Glede delavnice pa vidim da naju je spreminjala, da sva se skozi te mesece po malem spreminjala. Prihajale so nianse. Pomembno se mi zdi vedenje, informacija. Vse to je zelo dragoceno. Še bolj pa mi je dragocen izkustveni del. Vajina izkušnja, ki sta jo posredovala nam in izkustvo ko delajo drugi in najbolj ko sva bila sama tisti par, ki je delal pred skupino. Ko sva šla skozi lastno izkušnjo mi je bilo grozno težko ampak mi je bilo zelo močno in najboljša stvar. Bilo je zelo močno in trajno. To mi je bilo najbolje. Jaz bi kar obdržala to. Sama bi kar še nadaljevala s srečanji. Vidim, da morava delati, delati, delati. Včasih se bojim, da bi to izrabila v prepirih, kar sva se naučila v delavnici. Zanimivo mi je bilo gledati na delavnici kako obdržati razmerje med delom s skupino in terapevtskim delom.  Prav ta terapevtski del mi je bi zelo dragocen. Ko pa sta povedala svoje izkušnje se mi je porajalo mnogo vprašanj pa nisem takoj vprašala in je kar šlo. Včasih bi si želela še več možnosti za vprašanja oz da bi dobila več odgovorov kot ženska od ženske.
On: Pulz med nama je včasih malo raztreščen, potem pa se zopet vzpostavi povezava. Veliko stvari se je v tem času nagrmadilo. Sem se kar prepoznaval v tem premisleku, kaj smo se naučili in spoznali. Toda na vse to gledam kot na proces. Gradniki so sedaj v nas. Oz če govorim za sebe vidim, da sem dobil informacije. Zame sta vidva kot starejši par posredovala vajine osebne izkušnje. Najmočneje je to, da sta kot par. Dobivam veliko informacij in če bi šel skozi to se sploh ne bi spomnil. Tu smo pa šli od znanosti do praktičnega prenosa. Če gledam razmerje med informacijo in terapijo mi je bil informacijski del bolj pomemben. Pa vajina izkušnja.

Ona: Občutki so sedaj, ko gre delavnica h koncu, prijetni. Midva sva sedaj kar v redu. Včasih se še zgodijo kaki izpadi ampak sedaj lahko rečem da se že dolgo nisva prerekala. Sedaj iz stvari, o katerih sva se včasih zelo prerekala narediva celo šalo. Pri meni se definitivno vidi, da je ta delavnica pomagala. Sem se spremenila tako v odnosu kot v komunikaciji. Sedaj ne zapenjam več za vsako stvar ? na pa saj tudi prej nisem (smeh). Vidim, da se je veliko spremenilo med nama ampak vem, da moram še delati. Pa tudi pri možu vidim, da me bolj sliši (smeh).  Meni se je bilo morda na začetku malo težje odpreti ampak sedaj vidim, da imamo vsi zelo podobne frustracije. Tudi to, da vidva veliko o sebi povesta, je pomagalo meni, da sem bila lahko tudi do sebe bolj iskrena. Pa hvala obema.
On: Pulz med nama je sedaj umirjen. Vse tole mi je zelo dobro delo. Bila sva že na vikend delavnici in bila je tudi v redu. Ampak po vikend delavnici kar pozabiš. Rečeš si, saj bo, saj bo, potem pa pozabiš. Tole je pa tako intenzivno in moraš delati. Sedaj vidim, da smo za večino problemov krivi sami. Predvsem pa to, da sem dobil veliko spoznanj o sebi podpiram, da se to nadaljuje. Da se še srečujemo. Sedaj celo leto, če ne bo pa praznina. Meni zelo odgovarja vajin način. Se mi zdita izvrstna predavatelja.

Ona: Pulz med nama je povezan in živ. Na prvem mestu bi izpostavila to, da sva eno tako stvar doživela skupaj. Hvaležna sem možu, da je tudi on šel. Vem da mu ni bilo do tega ampak je to bil za njega velik korak. Sva prišla skupaj in sem mu res hvaležna. Če bi bila sama je tako, kot bi brala knjigo. Tu sva pa skupaj vse to doživljala in sva na isti valovni dolžini. V tem času ko smo bili tukaj smo se vsakega malo dotaknili. Če bi pa želel narediti še globljo spremembo bi pa morala še individualno delati. Smo pa naredili optimalno kar se je dalo. Nama je dalo zelo veliko. Tudi vama se zahvaljujem. Meni je bilo zelo všeč. Sta dala zelo pomemben vložek. Sva prav naredila da sva vztrajala.
On: Pulz ki ga čutim do moje žene je naklonjenost. Kar je bilo zelo dobro je to, da sva vsakič imela tri ure samo zase skupaj z vajino pomočjo. Poskusili smo vse. Teh 14 dni nas je vsakič prisililo da smo delali. Potem mi je kar prišlo v podzavest in vprašanje, ko pride problem, kako bi pa vidva naredila. Potem pa kar naredim ampak tokrat drugače kot prej. Hvala lepa.

On: Sedaj na koncu je pri meni zelo razumevajoč pulz do žene. Dobil sem eno veščino. Ko se začneva pogovarjati tako kot smo se učili, takrat oba veva, da sva tukaj in da sva že skupaj. Opažam pa, da imamo navade in obrazce in da morda ne bi bilo slabo, da se naučiš obrazce in navade, kar bi še želel razumeti, kako pride do tega, da začne med nama grmeti, ko se začne pripravljati, da bo začelo grmeti. Sem pa zelo zadovoljen s celim letom.
Ona: Utrip med nama čutim kot pozoren. Glede na to, kar sta govorila je že to veliko, da vem, da se bo nekaj zgodilo in da vem, kam lahko to pripelje. Hvala vama. Če ne bi bila midva tukaj z vama ne bi nikoli prišla čez knjigo. Greva po fazah in v paru greš čez te točke in sedaj oba veva, kje sva in znava uporabljati. Dobila sem vse kar sem pričakovala. Največ je pa to, da sva bila skupaj tukaj. 

Ona: Meni so bila vsa srečanja zelo zanimiva. Ko sva dvakrat manjkala mi je bilo žal. Tukaj delamo, doma sami pa manj. Kako bom čez poletje. Spodbujam da bi nadaljevali. Želel bi, da bi se še bolj lotili konfliktov. Hvaležna sem tudi možu, da je šel čeprav je bil pogost zelo utrujen. Ampak ko vidim, kaj sva naredila za sebe, za naju, za drugega mi bo kar manjkalo čez poletje.
On: Pulz, ki ga čutim sedaj je neodločen. Iz izkušnje od prejšnjega tedna sem videl, da se nisva nič naučila kar smo se učili. Smo imeli požar. Ni bilo treba nič gasiti ker smo samo bežali. Ko sva normalna je kar v redu. Ko pa pride konflikt pa ne znava nehati ne ona ne jaz. Nisem se naučil, kako umiriti samega sebe ko pride konflikt. To bi se zares želel še naučiti. Prejšnji teden je bilo tako hudo in to zaradi malenkosti, neumnosti. In se mi zdi kot, da je bilo vse zaman. Ko smo pa bili tukaj mi je bilo zelo prijetno. 

Ona: Moj pulz, ki ga čutim v najinem odnosu sedaj je povezan in naklonjen. Trenutno sva kot par malo na stranskem tiru. Sedaj se ogromno ukvarjava z novim poslom. Toda kljub tem napetostim sedaj zaradi malenkosti ne reagiram več tako burno. Včasih bi se takoj spičila. Všeč mi je, da imam zadaj neko znanje. Ko si vzameva čas pa lahko to uporabim. Sedaj niti nimava časa da bi se fajtala. Toda če že pride se pa znava pogovoriti. To mi je veliko pomenilo. To da sva oba. Ne znam se pa sprostiti v teh sproščanjih in bi se rada znala sprostiti. Ko se sproščamo mi je včasih neprijetno in vidim, kako mi misli begajo. Tudi ko plevem vrt mi misli begajo in računam.  Želim se znati naučiti sprostiti ko je tempo tako hiter.
On: Zares bi se zahvalil, da je ta delavnica bila tako sproščena in zabavna. Poleg tega pa sva si vzela še čas za sebe. Tudi jaz sem imel težave s sproščanjem. Misli mi begajo vse naenkrat. Nama je šlo kar fino. Oba sva vesela, da sva se tega udeležila. Glede prepirov pa sploh ne vem, kdaj sva se zadnjič resno skregala. Sedaj vidim, da imamo dva svetova. Moj svet in njen svet. Ne morem vedno vsega vedeti in to mi je ogromno pomagalo da ne pride do konfliktov.