Odmevi na celoletno delavnico 2012/13 04.07.2013
Odmevi celoletna šola 2013
On: Kaj mi je največ dalo? Jaz sem strojnik, tehnolog. Z Imago dialogi sem dobil tehnologijo
pogovora. Že na začetku sem imel zaupanje v ta sistem. Po navadi je tudi pri
delu. Cel svet dela po nekem načinu in z določenimi orodji. Če imaš tehnologijo
doterano potem se da marsikaj narediti. Zakaj bi izumljali nekaj novega. Moje pričakovanje
je bilo, da najine prepire utiriva drugače, da dobiva neko orodja, da se znava
pogovoriti tudi, ko so mnenja različna. To se je razvijalo. Na začetku sva mislila
da že gre, potem se je vse sesulo. Potem sva šla na individualno srečanje.
Takrat je bi to velik preskok. Včeraj sva imela nek ne Imago dialog potem se je
na srečo nadaljeval v Imago dialog. Potem sva ge nekako pripeljala do konca. Ni
bilo pa še vse izrečeno potem sva pa danes po telefonu nekako zaključila in
rešila. Imam sicer še vprašanja ampak sva pa rešila. Spoznal sem tekom
delavnice neke svoje šibke točke, ki bi jih pri sebi želel izboljšati. Sem se
je zavedal ampak sedaj vidim, da se sam počutim odgovornega za vse. Zadnjič sva
se zopet ujela in jaz sem čisto zmrznil. Ko poslušam ko žena govori, kaj je
narobe, potem jaz čutim, kot da jaz vse to delam narobe. Potem pa kar zmrznem.
Tega se prej sploh nisem tako jasno zavedal. Sedaj sem ta občutek vsaj malo
ozavestil. Dejansko imaš samo nekaj teh
vzorcev in ko jih prepoznaš, znaš drugače ravnati. Sedaj se najini prepiri res
hitreje zaključujejo. Žena je imela pričakovanja, da bo slišana. Ampak sedaj
sem si pa tudi jaz oddahnil. Tudi jaz sem dobil svoj čas, da sem tudi jaz
slišan. Zato sem jaz tisti, ki vztrajam pri strukturi dialoga. Meni je tudi kar
prehitro minilo. Kar mi je še pomembno, je da znam sedja bolje izraziti svoja
pričakovanja. Mislil sem, da sem jaz njen servis in nisem izražal kar si v
resnici želim. Dobro je, da smo vsi skupaj tu, da sem videl, da imamo vsi
podobne probleme. Sem se počutil zelo domače. Pa to je dobro, da sta par.
Dragoceni so vajini primeri. Jaz imam problem učiti se iz knjige. Če mi pa kdo
pokaže pa gre. Sta pa postavila visok standard. Upam, da se bomo še dobivali.
Smo šli kar hitro. Ni, sicer se da v dveh vmesnih tednih kar veliko narediti.
Je kar izziv peljati to in držati tempo. Obstaja orodje v Toyoti, kako urediš
proizvodnjo in peta stopnja je, da obdržiš to, kar si že dosegel. To je na
najvišji stopnji, ker je to najtežje. Obdržati že doseženo in zato upam, da se bomo
še dobivali.
Ona: Sem zelo usmerjena in obremenjena z najinim odnosom. Predvsem
s konflikti in pretirano samokritičnostjo. Pri otrocih se ne počitim dovolj
dobro in potem takoj konflikt. Bilo bi dobro če bi se še kdo slabo počuti. Sem
sem šla z velikim pričakovanji. Vzela zelo zares. Ko sva delala demo primer sem
ogromno dobila. Bilo je zelo intenzivno leto. Zelo močno. Vmes sva se imela
zelo lepo, nov zagon, potem vmes konflikti. Se mi zdi, da so bili še težji. Sedaj pa to kar nekako rešujeva z Imago
dialogi in nekako gre. Tu se moram zelo potruditi, da zdržim, da prenesem
moževo varianto resnice, da ga razumem in da vztrajava v strukturi. Ko sva
izpustila zahvale ni bilo dobro. Čutim, da je ta Imago dialog pomemben. Da sva
sedaj bolj povezana, sva si bližje, se bolj poznava, drug drugega in tudi bolj
poznam samo sebe. Zelo me je nagovorilo
to, da mora vsak sam razumeti otroške zgodbe, da so 90% otroške zgodbe. Videl a
sem, da sem iskala očeta. Teo sem vedela. Sedaj pa sem spoznala, da sem iskala
tudi mamo. Pri vama mi je tudi fino, da povesta o sebi, saj sta tudi veliko
skozi dala. Če ne bi toliko doživela v vajinem življenju ne bi tega mogla
delati. Pa kljub vsemu se da in imeti lep odnos. Pa ta vajina nevtralna drža.
To je tako pomembno. Pa krasno vizijo imata. (smeh)
On: Jaz nisem hotel priti na delavnico. Potem sem ugotovil,
da je vseeno fino, da sem tukaj. Prej problemov sploh nisem videl. Kaj šele,
kako jih rešiti. Sedaj vsaj vem, kako jih rešiti. Sedaj znam Imago dialog in
čeprav vem, da bom še rabil nekaj treninga. Ja na začetku se mi je res zdelo
nepotrebno, vidim pa, da je bilo dobro. Odprlo se mi je kar nekaj vprašanj,
dobil sem nekaj odgovorov. Mislim pa, da je prehitro minilo. Bi želel, da bi
bil sedaj januar. Mislil sem, da bo tri ure preveč, potem pa tako hitro mine.
Všeč mi je bil vajin odnos in razlaga. Pa tudi ekipa tukaj. Meni je bilo super.
Super delavnica za najin odnos. Prej sploh nisem vedel, kaj lahko naredim, kako
je lahko bolje. Včasih je potrebno tudi kako grenko pogoltniti, da pride potem
čokolada ven. Super je bilo.
Ona: Tudi meni je bila zelo v redu. Nisem nič pričakovala.
Nisem prej poznala ne Imaga, niti nisem prebrala knjige. Sem pa hotela da bi
pristopila k odnosu na zavesten in voden način. Prijateljica mi je svetovala in
sem rekla da greva. Super mi je bilo, da se začneš zavedati vzorcev, ki jih
prineseš iz otroštva, da spoznaš manjke. Potem pa da dobiš orodja kako to
spremeniti. Super mi je bilo kako sta tudi razlagala kako telo fizično reagira
na strese in na odnose. Meni telo zelo reagira fizično in imam že dosti tega.
Zelo zanimiv je uvid, da ne reagiraš spontano ampak da začneš stvari
obravnavati zavestno. Kako se je zgodilo, zakaj, kje je tu otroštvo. Ti dialogi
so izjemno orodje. V malo časa je skoncentrirano veliko snovi. Mrda bi bilo
dobro, da bi še utrdili. Tega bi si želela več. Ta šola mi je dala neko nit, na
katero vem, da se lahko opiram. Zelo mi pomaga ker se lahko oprem, če gre kaj narobe.
Če gre pa zelo narobe, pa pokličem vaju. V bistvu bi si želela, da se še
srečujemo enkrat na mesec tudi naslednje leto.
On: Najprej o vama. Če rečem, vam vsi vi, ki se ukvarjajo s
partnerskimi odnosi. Sta ene peta po vrsti, kjer sva bila, vse te druge sheme
in modalitete. Pri vama me je navdušilo to,
da se ne delata svetnika. Saj tudi od drugih se kdo ni delal svetnika, toda o
sebi niso nič povedali. Morda izjemoma. To mi je bilo zelo pomembno, da se tu
nisem počutil kot pacient. Vidva pa povesa tudi o sebi. Videl sem, da ukvarjanje
s partnerstvom ni bolezen, ampak nekaj, kar se da s trudim tudi naučiti. Tako
kot se učimo bančnega poslovanja se lahko tudi tega. V družbi pa ni to tako
razumljeno. Če greš na tečaj bančnega poslovanja je to ok. Če greš pa na tečaj za
partnerske odnose pa si že čuden. Tu ni bilo tega občutka in to mi je bil močan
magnet. Čeprav je bila bolj žena za to, ampak če ne bi hote pač ne bi šel. Pa
sem vseeno šel. Strokovno pa me je Imago
navdušil s preprostostjo in da dobim sam navodila. V resnici so osnovnošolska pravila.
Drugi pa ti da knjigo, 200 strani in potem tako delaj. To ja pa zelo preprosto.
To mi je simpatično pri Imagu. Nasploh mi je simpatično to, če so stvari
preprosto. Ta moj tek ? knjige, članki, nasveti? nisem sem prebil čez to, da bi
v trgovini kupil stvari po navodilih. Partnerstvo mi je bilo včasih kot neka postranska
zahteva. Čeprav naj bi se s partnerstvom
veliko ukvarjal pa se ne. Meni je žena morala napisati, da naj kupim jogurt z
zelenim pokrovčkom ? to je funkcioniralo. In to deluje pri meni tudi v Imagu.
Zadnjič sem imel res uvid, da sem videl, kaj potrebujem v življenju, da se
počutim sprejetega. Tega nisem vedel do tega v dialogu tukaj. To je zame
spoznanje desetletja. Na žalost včasih še vedno ne vem če žena to ve. Ne vem če
je to primerna beseda, toda ne vem če sva v njenih očeh enakopravna. Da jaz ne
delam zadosti in da sem še vedno kriv. Ampak malo boljše je sedaj. Ne razumem
še tega. No ampak važno je, da bova delal to, kar sva se naučila tu še
naslednjih trideset let.
Ona: Za to Imago delavnico sem mu govorila že deset let.
Čeprav sem imela drugačne predstave. Če imaš velika pričakovanja si potem
pogosto razočaran. Tu sem pa kljub velikim pričakovanem bila vsakič bogato presenečena.
Na srečanja sem rada hodila in sem se vedno veselila. Morda razen kadar nisem
naredila naloge J.
Vmes sem se velikokrat spomnila na vajine zgodbe. Zato sem se tudi sama
počutila bolj človeško. Čutila sem v vama veliko globino in iskrenost. Zelo sem hvaležna. Sploh o tem, kar sta
povedala o intimnosti, o spolnosti. Hvala
za vajine izpovedi. So se mi razširila obzorja. Ugotovila sem tudi, da sem zelo
rigidna. Lažje bi bilo če bi to spoznala pred desetimi leti. Sedaj pa je toliko
stvari zaciklanih. Lažje bi bilo sproti reševati kot za nazaj. Sem imela velika
pričakovanja do najinega odnosa. In gre. Gre pa veliko bolj počasi, kot bi si
želela. Težko mi gre od rok vendar se moram vsakič zelo disciplinirati, da sem
empatična do počasnosti. Potem se pa spomnim, da tudi vidva nista naredila
vsega v enem letu. Skoraj nujno se mi zdi, da bi morala biti zasidrana nekje.
Za to rabiva več časa. Bilo je zelo bogato in zgoščeno. Jaz bi lahko raztegnila
na dve leti, da bi šlo še bolj počasi. Če bi bilo po moje bi bilo še več dela s
pari. Meni to olajša, ponazoritve in konkretno delo. Enkrat sem manjkala in
potem dva tedna nisva naredila nič doma. In potem so se stvari hitro začele
kopičiti. Toliko novosti, težko vnašati novosti v življenje. Še več časa bi si
želela da bi to ponotranjila. Morala bi iti še na kak terapevtski pogovor.
Poleg tega se mi je okrepil še en občutek iz otroštva, je priplaval na vrh in se
izkristaliziral. In to je dobro. Bila sva prej pri Ruglju, pa bereš pa tečeš, toda
tukaj som ko je prišlo do konkretnega problema, ko je frustracija, dobili tudi konkretno
orodje. Sedaj vsaj vem, da je izhod, da je orodje. Prej sem pa mislila, da ni
rešitve. Hvala za vse vajine misli in dejanja.
On: Na začetku, če spomnim, sem rekel, da bi bil raje na Krvavcu
na sončku. Sedaj pa mi ni žal, da sem bil tu. Pregovorila me je žena. In sva
dobila orodja. Všeč mi je, da smo dobili naloge, s pozitivo. To se je
obrestovalo. Ko sva vmes malo opustila naloge se je poznalo da je šlo kar malo
slabše. Všeč mi je da sta kot par, da
delata v živo v praksi. Si ne kontrirata, da se spodbujata, sta vzor. Ne samo
da sem spoznal naju ampak še bolj sem spoznal sebe. Kar me moti pri drugih
vidim, da je to nekaj v meni. To sedaj učim otroke v šoli. Tista fora s prsti,
ki jo je pokazal Rudi, ko kažeš s prstom na drugega, eden kaže na drugega,
trije prsti pa nazaj na tebe. Nikoli se nisem počutil kot del terapije, kot
pacient. Vedno sem se počutil
enakovreden sodelavec. Da se pač skupaj
dvignemo iz tega dreka, v katerem si, ko si v fazi boja. Gre pa velikokrat v
prazno. Vmes čez 14 dni sva šla včasih v pravo smer, včasih pa malo mimo. Želel
bi, da bi še trajalo. Kar pa se tiče partnerskih odnosov. Vidva sta rekla, da šola za starše ne deluje
optimalno. Če bi starši šli na delavnico za pare in ne samo nekateri za vzgojo
otrok, bi tudi jaz kot učitelj imel lažje delo.
Ona: Moj odziv ne delavnico je, da sem veliko bolj spoznala
samo sebe. Našla sem področja, kjer sem ranljiva, šibka in to včasih sama
včasih pa s strokovno pomočjo. Spoznala sem moža, kje je on ranljiv. Tega prej
sploh nisem zaznavala. Najin odnos se je zelo izboljšal. Zelo poglobil. Nekaj
izhodov je že zaprtih, nekaj še ne. To je dobro za naju in za najino družino.
To se vidi na splošnem vzdušju in otrocih. Vsako temo smo samo povohali ampak
sedaj vidim, da je to življenjski projekt. Sedaj je treba to živeti. Smo vse
spoznali vse vemo, da je. Se pa sprašujem, kako to prevzgojiti nas, ki smo že
tako stari. Sedaj smo to povohali ampak moramo pa sedaj to delati. Če ne bova
naprej hodila bova pozabila. Čim je več službe, potovanje, obremenitev, takoj
pozabim in gre na staro pot. Zelo mi je bilo pomembno, da sta pred nami kot
par. Kar delata kot par, je verodostojno. Da sta toliko časa poročena, da imata
4 otroke pa se še vedno tako lepo gledata. Da vidiš en pozitiven zgled. Kako je
lahko. Če bi mi samo ena sama ženska ali en sam moški to govoril potem ne bi
verjela. Ampak potem, ko sem videla, da se da pri vama, potem imam upanje, da
se da tudi pri nama. Vidva sta res zgled. Tako kot smo mi otrokom zgled sta
vidva zgled da vidimo kako lahko funkcionira partnerstvo.
Ona: Ko si Meta sedaj na koncu prebrala kakšna so bila naša
pričakovanja na začetku, sem videla, da so moja pričakovanja presežena. Ko sva
prišla sem sva se bojevala. Do novega leta kar ni bilo boljše. Vmes sem celo
malo razmišljala da bi bilo morda bolje, če bi jaz sama zase kaj naredila, če
ne bo šlo. Potem se je pa kar začelo spreminjati. Morda res tako kot je Rudi
rekel, da se kar malo nalaga. Ta Imago pogovor to sva pa osvojila. Ne greva
vedno čisto po vzorcu. Ampak to pa znava. Da si poveva, kaj boli enega in drugega.
Najin odnos je boljši. Čutim, da me mož razume. Ne more mi vedno ustreči ampak
razume pa me. In to je ogromno. In to, da lahko povem frustracije brez da se
potem skregava. To je super. Ne hodim po jajcih. Povem vse ampak na način, da
se slišiva. Pa to, da delamo v skupini, da nisem nek zombi ki ima edini težave.
Pa vidva, po tolikih letih zakona, da se še da. Otroci so šli in to, ko sta
govorila os polnosti. Vse to daje upanje. Že ko se zavem, da imam težave pa ko
vidim, od kod to izvira, že takoj je lažje. Delavnica mi je bila super. Eno
leto je čisto ok. Tudi midva imava težava s pozitivnimi stvarmi. Ali je to res
tako težko. To še ne vem, kako bo šlo to naprej. Meni se je zdelo super in sem tako hvaležna.
Celo otroci kar cvetijo. Čisto drugi so. To mi je največ vredno.
Ona: Meni je bilo v bistvo ta zadnje leto naporno. Imam še
vedno občutek, da sva premalo naredila in da bi morala več delati. Bi mi bilo
všeč, če bi to trajalo dve leti. Da bi se še srečavali na 14 dni in da bi šli
bolj počasi skozi. Sedaj ko smo slišali
naša pričakovanja, kako smo prišli sem, vidim kako so se stvari spremenile. Pa
ne, da bi morda sproti opazila, kdaj so se stvari spremenile, ampak ko pogledam
nazaj, vidim, da je drugače. Večja povezanost med nama, sploh z moje strani. Z
moževe strani sploh nisem dvomila. Je drugače. Hvaležna sem sestri, da naju je
napotila na vikend delavnico, ki naju je napotila na celoletno šolo. Pa to da
sta par, da sta vidva oba, da povesta kako je bilo težko, kako sta obrnila,
kako je sedaj, da živita to kar pripovedujeta, da ni samo teorija. To da meni
moč in vero, da se da, da imamo eno vizijo in verjamem, da bo bolje.
On: Pri nama je bila žena pobudnik za vikend delavnico in celoletno
šolo. Nisem čutil neke potrebe. Jaz gledam na konflikte kot na vreme. Enkrat je
sonce drugih dež. Enkrat se imamo lepše drugič bolj burno. Tako je tudi v odnosih. Odločil sem se, da
prideva šele po tem, ko sem malo pogledal kdo sta vidva. Ko sem videl da sta
vidva par, ki to tudi živi kar dela. Ko pa sta še nam zaupala tudi vajine
zgodbe, se je vzpostavil odnos zaupanja, da sploh lahko skupina funkcionira. Da
je prišlo v mene. Nisem imel pričakovanj, morda neka orodja in ker sem bil na
vikend delavnici, sem misli, da bo to samo malo poglobljeno. Morda lahko primerjam
to s fitnesom. Saj lahko delaš sam, ko pa pride moj trener, delam mnogo bolj intenzivno
kot sam. Ta srečanja so me prisilila da
sva delala več. Morda nisva vedno delala formalno, toda ni bilo treba. V odnosu
sva se bistveno bolj povezala in zbližala. Na višji stopnji. Čeprav že prej kar
se mene tiče ni bilo prej slabo ampak je še bolje. In če se vrnem na fitnes. Bi bilo fino, da bi še malo trenirali, da ostanemo
v formi.
Odmevi in zasebnost
Udeležba na aktivnostih zavoda Mirabi vam zagotavlja 100% zasebnost. Vse fotografije in izjave so objavljene s privoljenjem parov.