Odmevi na celoletno delavnico 2012/13 04.07.2013

Odmevi celoletna šola 2013

On: Kaj mi je največ dalo?  Jaz sem strojnik, tehnolog.  Z Imago dialogi sem dobil tehnologijo pogovora. Že na začetku sem imel zaupanje v ta sistem. Po navadi je tudi pri delu. Cel svet dela po nekem načinu in z določenimi orodji. Če imaš tehnologijo doterano potem se da marsikaj narediti. Zakaj bi izumljali nekaj novega. Moje pričakovanje je bilo, da najine prepire utiriva drugače, da dobiva neko orodja, da se znava pogovoriti tudi, ko so mnenja različna. To se je razvijalo. Na začetku sva mislila da že gre, potem se je vse sesulo. Potem sva šla na individualno srečanje. Takrat je bi to velik preskok. Včeraj sva imela nek ne Imago dialog potem se je na srečo nadaljeval v Imago dialog. Potem sva ge nekako pripeljala do konca. Ni bilo pa še vse izrečeno potem sva pa danes po telefonu nekako zaključila in rešila. Imam sicer še vprašanja ampak sva pa rešila. Spoznal sem tekom delavnice neke svoje šibke točke, ki bi jih pri sebi želel izboljšati. Sem se je zavedal ampak sedaj vidim, da se sam počutim odgovornega za vse. Zadnjič sva se zopet ujela in jaz sem čisto zmrznil. Ko poslušam ko žena govori, kaj je narobe, potem jaz čutim, kot da jaz vse to delam narobe. Potem pa kar zmrznem. Tega se prej sploh nisem tako jasno zavedal. Sedaj sem ta občutek vsaj malo ozavestil.  Dejansko imaš samo nekaj teh vzorcev in ko jih prepoznaš, znaš drugače ravnati. Sedaj se najini prepiri res hitreje zaključujejo. Žena je imela pričakovanja, da bo slišana. Ampak sedaj sem si pa tudi jaz oddahnil. Tudi jaz sem dobil svoj čas, da sem tudi jaz slišan. Zato sem jaz tisti, ki vztrajam pri strukturi dialoga. Meni je tudi kar prehitro minilo. Kar mi je še pomembno, je da znam sedja bolje izraziti svoja pričakovanja. Mislil sem, da sem jaz njen servis in nisem izražal kar si v resnici želim. Dobro je, da smo vsi skupaj tu, da sem videl, da imamo vsi podobne probleme. Sem se počutil zelo domače. Pa to je dobro, da sta par. Dragoceni so vajini primeri. Jaz imam problem učiti se iz knjige. Če mi pa kdo pokaže pa gre. Sta pa postavila visok standard. Upam, da se bomo še dobivali. Smo šli kar hitro. Ni, sicer se da v dveh vmesnih tednih kar veliko narediti. Je kar izziv peljati to in držati tempo. Obstaja orodje v Toyoti, kako urediš proizvodnjo in peta stopnja je, da obdržiš to, kar si že dosegel. To je na najvišji stopnji, ker je to najtežje. Obdržati že doseženo in zato upam, da se bomo še dobivali.
Ona: Sem zelo usmerjena in obremenjena z najinim odnosom. Predvsem s konflikti in pretirano samokritičnostjo. Pri otrocih se ne počitim dovolj dobro in potem takoj konflikt. Bilo bi dobro če bi se še kdo slabo počuti. Sem sem šla z velikim pričakovanji. Vzela zelo zares. Ko sva delala demo primer sem ogromno dobila. Bilo je zelo intenzivno leto. Zelo močno. Vmes sva se imela zelo lepo, nov zagon, potem vmes konflikti. Se mi zdi, da so bili še težji.  Sedaj pa to kar nekako rešujeva z Imago dialogi in nekako gre. Tu se moram zelo potruditi, da zdržim, da prenesem moževo varianto resnice, da ga razumem in da vztrajava v strukturi. Ko sva izpustila zahvale ni bilo dobro. Čutim, da je ta Imago dialog pomemben. Da sva sedaj bolj povezana, sva si bližje, se bolj poznava, drug drugega in tudi bolj poznam samo sebe.  Zelo me je nagovorilo to, da mora vsak sam razumeti otroške zgodbe, da so 90% otroške zgodbe. Videl a sem, da sem iskala očeta. Teo sem vedela. Sedaj pa sem spoznala, da sem iskala tudi mamo. Pri vama mi je tudi fino, da povesta o sebi, saj sta tudi veliko skozi dala. Če ne bi toliko doživela v vajinem življenju ne bi tega mogla delati. Pa kljub vsemu se da in imeti lep odnos. Pa ta vajina nevtralna drža. To je tako pomembno. Pa krasno vizijo imata. (smeh)

On: Jaz nisem hotel priti na delavnico. Potem sem ugotovil, da je vseeno fino, da sem tukaj. Prej problemov sploh nisem videl. Kaj šele, kako jih rešiti. Sedaj vsaj vem, kako jih rešiti. Sedaj znam Imago dialog in čeprav vem, da bom še rabil nekaj treninga. Ja na začetku se mi je res zdelo nepotrebno, vidim pa, da je bilo dobro. Odprlo se mi je kar nekaj vprašanj, dobil sem nekaj odgovorov. Mislim pa, da je prehitro minilo. Bi želel, da bi bil sedaj januar. Mislil sem, da bo tri ure preveč, potem pa tako hitro mine. Všeč mi je bil vajin odnos in razlaga. Pa tudi ekipa tukaj. Meni je bilo super. Super delavnica za najin odnos. Prej sploh nisem vedel, kaj lahko naredim, kako je lahko bolje. Včasih je potrebno tudi kako grenko pogoltniti, da pride potem čokolada ven. Super je bilo.
Ona: Tudi meni je bila zelo v redu. Nisem nič pričakovala. Nisem prej poznala ne Imaga, niti nisem prebrala knjige. Sem pa hotela da bi pristopila k odnosu na zavesten in voden način. Prijateljica mi je svetovala in sem rekla da greva. Super mi je bilo, da se začneš zavedati vzorcev, ki jih prineseš iz otroštva, da spoznaš manjke. Potem pa da dobiš orodja kako to spremeniti. Super mi je bilo kako sta tudi razlagala kako telo fizično reagira na strese in na odnose. Meni telo zelo reagira fizično in imam že dosti tega. Zelo zanimiv je uvid, da ne reagiraš spontano ampak da začneš stvari obravnavati zavestno. Kako se je zgodilo, zakaj, kje je tu otroštvo. Ti dialogi so izjemno orodje. V malo časa je skoncentrirano veliko snovi. Mrda bi bilo dobro, da bi še utrdili. Tega bi si želela več. Ta šola mi je dala neko nit, na katero vem, da se lahko opiram. Zelo mi pomaga ker se lahko oprem, če gre kaj narobe. Če gre pa zelo narobe, pa pokličem vaju. V bistvu bi si želela, da se še srečujemo enkrat na mesec tudi naslednje leto.

On: Najprej o vama. Če rečem, vam vsi vi, ki se ukvarjajo s partnerskimi odnosi. Sta ene peta po vrsti, kjer sva bila, vse te druge sheme in modalitete.  Pri vama me je navdušilo to, da se ne delata svetnika. Saj tudi od drugih se kdo ni delal svetnika, toda o sebi niso nič povedali. Morda izjemoma. To mi je bilo zelo pomembno, da se tu nisem počutil kot pacient. Vidva pa povesa tudi o sebi. Videl sem, da ukvarjanje s partnerstvom ni bolezen, ampak nekaj, kar se da s trudim tudi naučiti. Tako kot se učimo bančnega poslovanja se lahko tudi tega. V družbi pa ni to tako razumljeno. Če greš na tečaj bančnega poslovanja je to ok. Če greš pa na tečaj za partnerske odnose pa si že čuden. Tu ni bilo tega občutka in to mi je bil močan magnet. Čeprav je bila bolj žena za to, ampak če ne bi hote pač ne bi šel. Pa sem vseeno šel. Strokovno pa me je Imago navdušil s preprostostjo in da dobim sam navodila. V resnici so osnovnošolska pravila. Drugi pa ti da knjigo, 200 strani in potem tako delaj. To ja pa zelo preprosto. To mi je simpatično pri Imagu. Nasploh mi je simpatično to, če so stvari preprosto. Ta moj tek ? knjige, članki, nasveti? nisem sem prebil čez to, da bi v trgovini kupil stvari po navodilih. Partnerstvo mi je bilo včasih kot neka postranska zahteva.  Čeprav naj bi se s partnerstvom veliko ukvarjal pa se ne. Meni je žena morala napisati, da naj kupim jogurt z zelenim pokrovčkom ? to je funkcioniralo. In to deluje pri meni tudi v Imagu. Zadnjič sem imel res uvid, da sem videl, kaj potrebujem v življenju, da se počutim sprejetega. Tega nisem vedel do tega v dialogu tukaj. To je zame spoznanje desetletja. Na žalost včasih še vedno ne vem če žena to ve. Ne vem če je to primerna beseda, toda ne vem če sva v njenih očeh enakopravna. Da jaz ne delam zadosti in da sem še vedno kriv. Ampak malo boljše je sedaj. Ne razumem še tega. No ampak važno je, da bova delal to, kar sva se naučila tu še naslednjih trideset let.
Ona: Za to Imago delavnico sem mu govorila že deset let. Čeprav sem imela drugačne predstave. Če imaš velika pričakovanja si potem pogosto razočaran. Tu sem pa kljub velikim pričakovanem bila vsakič bogato presenečena. Na srečanja sem rada hodila in sem se vedno veselila. Morda razen kadar nisem naredila naloge J. Vmes sem se velikokrat spomnila na vajine zgodbe. Zato sem se tudi sama počutila bolj človeško. Čutila sem v vama veliko globino in iskrenost.  Zelo sem hvaležna. Sploh o tem, kar sta povedala o intimnosti, o spolnosti.  Hvala za vajine izpovedi. So se mi razširila obzorja. Ugotovila sem tudi, da sem zelo rigidna. Lažje bi bilo če bi to spoznala pred desetimi leti. Sedaj pa je toliko stvari zaciklanih. Lažje bi bilo sproti reševati kot za nazaj. Sem imela velika pričakovanja do najinega odnosa. In gre. Gre pa veliko bolj počasi, kot bi si želela. Težko mi gre od rok vendar se moram vsakič zelo disciplinirati, da sem empatična do počasnosti. Potem se pa spomnim, da tudi vidva nista naredila vsega v enem letu. Skoraj nujno se mi zdi, da bi morala biti zasidrana nekje. Za to rabiva več časa. Bilo je zelo bogato in zgoščeno. Jaz bi lahko raztegnila na dve leti, da bi šlo še bolj počasi. Če bi bilo po moje bi bilo še več dela s pari. Meni to olajša, ponazoritve in konkretno delo. Enkrat sem manjkala in potem dva tedna nisva naredila nič doma. In potem so se stvari hitro začele kopičiti. Toliko novosti, težko vnašati novosti v življenje. Še več časa bi si želela da bi to ponotranjila. Morala bi iti še na kak terapevtski pogovor. Poleg tega se mi je okrepil še en občutek iz otroštva, je priplaval na vrh in se izkristaliziral. In to je dobro. Bila sva prej pri Ruglju, pa bereš pa tečeš, toda tukaj som ko je prišlo do konkretnega problema, ko je frustracija, dobili tudi konkretno orodje. Sedaj vsaj vem, da je izhod, da je orodje. Prej sem pa mislila, da ni rešitve. Hvala za vse vajine misli in dejanja.

On: Na začetku, če spomnim, sem rekel, da bi bil raje na Krvavcu na sončku. Sedaj pa mi ni žal, da sem bil tu. Pregovorila me je žena. In sva dobila orodja. Všeč mi je, da smo dobili naloge, s pozitivo. To se je obrestovalo. Ko sva vmes malo opustila naloge se je poznalo da je šlo kar malo slabše. Všeč  mi je da sta kot par, da delata v živo v praksi. Si ne kontrirata, da se spodbujata, sta vzor. Ne samo da sem spoznal naju ampak še bolj sem spoznal sebe. Kar me moti pri drugih vidim, da je to nekaj v meni. To sedaj učim otroke v šoli. Tista fora s prsti, ki jo je pokazal Rudi, ko kažeš s prstom na drugega, eden kaže na drugega, trije prsti pa nazaj na tebe. Nikoli se nisem počutil kot del terapije, kot pacient.  Vedno sem se počutil enakovreden sodelavec.  Da se pač skupaj dvignemo iz tega dreka, v katerem si, ko si v fazi boja. Gre pa velikokrat v prazno. Vmes čez 14 dni sva šla včasih v pravo smer, včasih pa malo mimo. Želel bi, da bi še trajalo. Kar pa se tiče partnerskih odnosov.  Vidva sta rekla, da šola za starše ne deluje optimalno. Če bi starši šli na delavnico za pare in ne samo nekateri za vzgojo otrok, bi tudi jaz kot učitelj imel lažje delo.
Ona: Moj odziv ne delavnico je, da sem veliko bolj spoznala samo sebe. Našla sem področja, kjer sem ranljiva, šibka in to včasih sama včasih pa s strokovno pomočjo. Spoznala sem moža, kje je on ranljiv. Tega prej sploh nisem zaznavala. Najin odnos se je zelo izboljšal. Zelo poglobil. Nekaj izhodov je že zaprtih, nekaj še ne. To je dobro za naju in za najino družino. To se vidi na splošnem vzdušju in otrocih. Vsako temo smo samo povohali ampak sedaj vidim, da je to življenjski projekt. Sedaj je treba to živeti. Smo vse spoznali vse vemo, da je. Se pa sprašujem, kako to prevzgojiti nas, ki smo že tako stari. Sedaj smo to povohali ampak moramo pa sedaj to delati. Če ne bova naprej hodila bova pozabila. Čim je več službe, potovanje, obremenitev, takoj pozabim in gre na staro pot. Zelo mi je bilo pomembno, da sta pred nami kot par. Kar delata kot par, je verodostojno. Da sta toliko časa poročena, da imata 4 otroke pa se še vedno tako lepo gledata. Da vidiš en pozitiven zgled. Kako je lahko. Če bi mi samo ena sama ženska ali en sam moški to govoril potem ne bi verjela. Ampak potem, ko sem videla, da se da pri vama, potem imam upanje, da se da tudi pri nama. Vidva sta res zgled. Tako kot smo mi otrokom zgled sta vidva zgled da vidimo kako lahko funkcionira partnerstvo.

Ona: Ko si Meta sedaj na koncu prebrala kakšna so bila naša pričakovanja na začetku, sem videla, da so moja pričakovanja presežena. Ko sva prišla sem sva se bojevala. Do novega leta kar ni bilo boljše. Vmes sem celo malo razmišljala da bi bilo morda bolje, če bi jaz sama zase kaj naredila, če ne bo šlo. Potem se je pa kar začelo spreminjati. Morda res tako kot je Rudi rekel, da se kar malo nalaga. Ta Imago pogovor to sva pa osvojila. Ne greva vedno čisto po vzorcu. Ampak to pa znava. Da si poveva, kaj boli enega in drugega. Najin odnos je boljši. Čutim, da me mož razume. Ne more mi vedno ustreči ampak razume pa me. In to je ogromno. In to, da lahko povem frustracije brez da se potem skregava. To je super. Ne hodim po jajcih. Povem vse ampak na način, da se slišiva. Pa to, da delamo v skupini, da nisem nek zombi ki ima edini težave. Pa vidva, po tolikih letih zakona, da se še da. Otroci so šli in to, ko sta govorila os polnosti. Vse to daje upanje. Že ko se zavem, da imam težave pa ko vidim, od kod to izvira, že takoj je lažje. Delavnica mi je bila super. Eno leto je čisto ok. Tudi midva imava težava s pozitivnimi stvarmi. Ali je to res tako težko. To še ne vem, kako bo šlo to naprej.  Meni se je zdelo super in sem tako hvaležna. Celo otroci kar cvetijo. Čisto drugi so. To mi je največ vredno.

Ona: Meni je bilo v bistvo ta zadnje leto naporno. Imam še vedno občutek, da sva premalo naredila in da bi morala več delati. Bi mi bilo všeč, če bi to trajalo dve leti. Da bi se še srečavali na 14 dni in da bi šli bolj počasi skozi.  Sedaj ko smo slišali naša pričakovanja, kako smo prišli sem, vidim kako so se stvari spremenile. Pa ne, da bi morda sproti opazila, kdaj so se stvari spremenile, ampak ko pogledam nazaj, vidim, da je drugače. Večja povezanost med nama, sploh z moje strani. Z moževe strani sploh nisem dvomila. Je drugače. Hvaležna sem sestri, da naju je napotila na vikend delavnico, ki naju je napotila na celoletno šolo. Pa to da sta par, da sta vidva oba, da povesta kako je bilo težko, kako sta obrnila, kako je sedaj, da živita to kar pripovedujeta, da ni samo teorija. To da meni moč in vero, da se da, da imamo eno vizijo in verjamem, da bo bolje.
On: Pri nama je bila žena pobudnik za vikend delavnico in celoletno šolo. Nisem čutil neke potrebe. Jaz gledam na konflikte kot na vreme. Enkrat je sonce drugih dež. Enkrat se imamo lepše drugič bolj burno.  Tako je tudi v odnosih. Odločil sem se, da prideva šele po tem, ko sem malo pogledal kdo sta vidva. Ko sem videl da sta vidva par, ki to tudi živi kar dela. Ko pa sta še nam zaupala tudi vajine zgodbe, se je vzpostavil odnos zaupanja, da sploh lahko skupina funkcionira. Da je prišlo v mene. Nisem imel pričakovanj, morda neka orodja in ker sem bil na vikend delavnici, sem misli, da bo to samo malo poglobljeno. Morda lahko primerjam to s fitnesom. Saj lahko delaš sam, ko pa pride moj trener, delam mnogo bolj intenzivno kot sam.  Ta srečanja so me prisilila da sva delala več. Morda nisva vedno delala formalno, toda ni bilo treba. V odnosu sva se bistveno bolj povezala in zbližala. Na višji stopnji. Čeprav že prej kar se mene tiče ni bilo prej slabo ampak je še bolje. In če se vrnem na fitnes.  Bi bilo fino, da bi še malo trenirali, da ostanemo v formi.