Odmevi na Majsko delavnico (maj 2009) 30.06.2009

On: V teh treh dneh sva se precej pogovarjala. Sva že obiskovala Gostečnikove pogovore in sva videla da marsikaj izhaja iz otroštva. Toda tam nisva dobila orodja. Tu pa sva dobila orodje kako poslušati, validirati in biti empatičen. Sedaj vidim, kako lahko prekinem prenašanja teh vzorcev na otroke.
Ona: Tisti petki pri Gostečniku so bili tako, da sva prišla domov, se zvrtala do konca in se poklala še z najbolj intimnim in sva do ponedeljka komaj prišla skupaj. Tukaj pa sva dobila neko nadgradnjo. Na tej delavnici sva dobila orodja. Včeraj sva prišla do iste stvari toda iz drugega zornega kota. Darilo ki si ga dajeva je isto in si ga že dajeva. Sama mislim, da imam iz otroštva tako zmedo toda sedaj vidim, daje upanje. Imam občutek nemoči, da lahko vse naredim pa bo prišlo neko sranje, bo prišla bolezen in mi bo vse vzela. Včeraj sem se pa zalotila,da se tako veselim prihodnosti. Imela sem hude sanje o tem, da je otrok zbolel toda tudi v sanjah je bilo na koncu ful pozitivno. Lahko se zgodi ampak tudi gre. Sedaj sem se pa zalotila pri veselju kako se veselim, kako se veselim graditi hiše, tudi če dobim čez pet let raka in umrem ampak sem vesela. Tudi da bova midva odrezala s tem drekom in ne bova dajala naprej. Kako so tudi naši otroci lahko srečni, da ne bodo tega dobilo naprej. Hvala vsem. 

Ona: Včeraj je bilo zame precej burno. Zvečer sem še jokala in sva se zvečer še pogovarjala. Tista stiska, nisem vedela, da je to tako velik problem. Nisva še prišla do konca. Kot bi bila v meni neka mala punčka ki jo velika brani. Mala pride ven in začne jokati ? začasna sprostitev. Nato pa ta močna najde razumsko razlago da ni tako hudo kot zgleda. Danes sem pomirjena vendar se bojim kdaj bo prišlo to ven. Vem pa da moram iti globlje, ne vem pa če sem že pripravljena brskati po tem. Vidim, da je pomembno to kar jaz čutim. In ko jokam, jokam zato, ker je zame pomembno to, za kar jokam.
On: Ugotovil sem, da je včasih čisto zadosti. Če samo poslušaš. Samo ne tako kot do sedaj ko sem jaz že imel rešitev, ona pa še problema ni povedala do konca. Do sedaj nisem poslušal do konca. Če partnerju r+zaupaš lahko poveš marsikaj. Tudi če misliš da ga bo prizadel ampak na ta način se da lažje pogovarjati. Tako prideta na koncu do razumevanja in tudi do veselih dogodkov. Sedaj sem vesel, da sva prišla na to delavnico. Že samo prvi dan mi je dosti pomagal. Že samo zrcaljene mi je pomagalo da jo poslušam. Pri nas je bilo podobno kot pri Rudiju ? prepovedi na čustva, tabuji?  in jaz v sebi premeljem in zaprem v sebi. Toda dvakrat sem se tudi sam odprl in sem tudi že jaz jokal. Morda bom tudi jaz prišel do tistega zakaj 

Ona: Prvi dan sem bila tu čisto zgubljena. Sem pa danes mirna in se bolje počutim, malo bolj sva se poglobila. Že prej sva se pogovarjala toda se nisva poslušala. Se pa dosti jokam ker vem, da je to zdravo.
On: Če bi najprej povezal na ženo ? sem se že navadil na solze vendar vsakič pomislim, da je noseča, ko joka. Sedaj je kar malo prehitro. Si pa ne vzameva dovolj časa zase iz minute v minuto. Dam že rešitev ven, čeprav sploh ne poslušam, vse vem kaj bo konec, sem najbolj pameten. Sem pa dobil spoznanje, kako malo je treba za naju dva, da se dobiva na skupni niti, da dobiva na skupno povezavo, vidim, kakšne napake delam pri svojih otrocih. Želim si, da bi to z delavnice da bi se bolj ukorenini, da bi ostalo. Mi daje moč. Včasih sem že misli, da nimava več kaj narediti. Sedaj pa vidim, da se da, sedaj pa vidim rešitev ? včasih celo nisem poslušal. Vidim, da včasih če pridejo solze tudi iz mene, da je ok, da tudi jaz njej tako lahko povem kake globlje stvari o sebi. Bo treba to delavnico nadgraditi, če so  bo izgubila ta nit, ki sva jo tu dobila. Če pa pride tretja oseba je bistveno lažje se srečaš z ženo. 

On: Meni je dobro ker sem že veliko slišal o tem, imel pa sem problem, ker sem bil jaz problem. Jaz sem moral biti v vodilni vlogi pa se nisem počutil kompetentnega. Nisem se mogel odpreti in se zaupati. Vedno je bilo toliko zidov, in nisem žene pustil do sebe. Sedaj pa se počasi prebijam skozi ovire.
Ona: Zelo sem hvaležna da sedaj vidim, kako poslušati, kako povedati. Sedaj znam počakati, sem varna in v miru do konca poslušam. In potem imam možnost vprašati če sem prav razumela in nato celo povem svoje. Prej sem vedno želela celo vsiliti svoje mnenje. Sedaj pa varno počakam do konca in poslušam. 

On: Ogromno enih misli. Že nekaj časa se izobražujeva in hodiva na delavnice. Toda vedno znova odkrivam kako je človeška narava zapletena. Kako se zgodovina skrije in se nato pokaže in te preseneti. Sem hvaležen ženi ker me spodbuja in me povabi v delavnico. Vikend je lahko samo napotek, potem pa si sam doma in je težje. Zelo je koristno da bi se vključil v dolgotrajno delavnico ? eno ali dve leti. To vidiš to le je dobro toda tempo ti odvzame energijo in zastre fokus in ne narediš koraka ki bi bil zelo koristen za otroke in za njihovo otroke. To je verižna reakcija. Imamo veliko odgovornost ne samo do nas ampak tudi do otroke. Vesel sem bil, ko je Rudi povedal kako je medveda razložil svoji hčerki. Tud najini otroci naju sprašujejo kaj delamo. To nas povezuje in dviguje naše odnose na višji nivo. Imamo idealno priliko, da dvignemo odnose širše.
Ona: Zelo mi je fino. Toda nisem moški pa ravno tako ne znam poslušati. Zelo zanimiva izkušnja ko sem ugotovila, da se bom morala tudi jaz naučiti poslušati. Ugotovila sem, da tisto, kar me je motilo pri primarni družini me še sedaj moti v moji družini. Tudi mi imamo v družini nekaj tempiranih bomb v obliki otrok v družini. Mislim, da je fino, da se takole izobražujemo. Vsi imamo rane iz otroštva vsi jih tudi dajemo naprej ampak upam, da bo res nekoč tak svet, ko jih ne bomo več. 

On: Prej, ko so drugi razlagali sem kar skozi kimal. Zelo razmišljam kako bom naši štirinajstletnici kaj razložil. Pred petimi leti sva se odločila da se začneva izobraževati iz teorije izbire. In sedaj vidim, kako sva se prav odločila. Ran iz otroštva tam nisva spoznala in sedaj lahko ti dve teoriji sestavim skupaj.
Ona: Zdi se mi Imago ena bergla do vsakodnevne zmage. Zdi se mi, da zmagujemo zraven pa nekaj rabimo, da nam pomaga in to je to. Se bom odločila za izobraževanje. Bila sem že na TA in Realitetni in tu sem se našla. 

On: Včeraj mi je bilo fino in zanimivo. Odkril sem še eno napako pri sebi. Jaz sem drugače brez napak ker vse splaniram. (smeh) Videl sem, da sem poslušal samo do polovice. O medvedu smo se že danes zjutraj pogovarjali s sinom. Morda jaz preveč z lahkoto jemljem. Nikoli nisem razmišljal, da bi šla midva narazen. Saj življenje gre naprej saj bo vse v redu. Zame ni nič problem, za mojo ženo pa je marsikaj problem.
Ona: Najprej se moram zahvaliti za darilo (ona joka) vam in svojemu sinu. Me pa je presenetilo, kako sva napisala sanjske počitnice skoraj isto. Tudi frustracija je bila zelo podobna samo izhodišče drugo.  

Ona:  Meni je ta delavnica dala zaupanje v prihodnost. Da ne bo najina hčerka doživljala vse to kar sva midva. Videla sem se, da ne poslušam. Sem ga slišala ampak ne poslušala. Sem ga kar skenslala., sem ga vrgla na ignore. Ko mi on pravi, kaj mu ni všeč, sem ga ignorirala. Včeraj pa, ko mi je povedal samo eno stvar, sem pa slišala. Sedaj za neko stvar vem. Tu se počutim zelo umirjeno toda ko sva šla proti domu me je bilo strah, da ne bo klasika tako do sedaj. Imam pa skripto v pomoč.
On: Mislim, da sva na cilju, ker se je najina pot tukaj začela. 

Ona: Včeraj je bila kar blokada. Danes pa spoznanje. Midva hodiva tudi osebno k Meti na terapijo. Na koncu ko smo utrujeni pa včasih ne pridemo do zaključkov. Sedaj je bilo lažje, ker sva prebrala tudi knjigo. Tu sem prišla do spoznanja. Pri frustracijah iz mladosti. Vedno ko sem poslušala od njega kakšna sem, da mi soli pamet sem se ustrašila zase. V otroštvu so se mi dogajale zelo grde stvari in ni nihče vedel. In ko mi je on to rekel in napisal zakaj to reče, da mi ne želi škodovati, da je tudi on imel take izkušnje. Ko sem ga videla, da mi ne želi škodovati ampak pred menoj ni bol odrasli moški ampak otrok, ki ga moram samo objeti in reči saj bo vse v redu. Sedaj ga drugače vidim. Hvala skupni in vama in predvsem tebi ? mož, da si z menoj tukaj.
On: sem prebral knjigo trikrat. Kot bi še enkrat prebral knjigo. Me je umirilo. Najbolj mi je to ostalo, da z orodji in načini, z vsem tem, kar ni nič kaj takega, da odkrivaš samega sebe in odkrivaš tudi nekoga s katerim boš celo življenje. Brez veze se je ukvarjati s politiko s posli in ko prideš zvečer domov te tam ne čaka avto ali TV ampak tam te čakajo ljudje. Vsa ta gonja je brez veze. Eni norijo na cestah ? ali je vredno tako živeti. Ko spoznaš, da so določene druge stvari bolj pomembne. V četrtek imava dan zase in sva se tako organizirala. Si pač moraš vzeti čas. Najin odnos je zelo poučen pa tudi zelo fantastičen. Pri otrocih se zelo učim. Sem si kar zapisal kaj bom naredil ko nisem bil z njim sem si vzel kar čas in razmišljal o njem. Delavnica mi je všeč in spoznavam svojo partnerja.