Odmevi na novembersko vikend delavnico (November 2008 - Med in ob koncu delavnice) 26.06.2009

Ona: Ne veš, koliko občutkov koliko besed. Če je napisano je bolj premišljeno. Vidim, da se da pokazati, da si jezen na bolj miren način. To me zelo pomirja. Tudi sama bi rada bila bolj v sedanjosti in ne v preteklosti Toda vem, da moram razumeti preteklost, da bom razumela svojo sedanjost. Da se spoznam.
On: Včeraj sem imel velik občutek razumevanja. Se mi vrti okrog spoznavanja sebe in svojih otrok. Ko vidim, da je moj otrok že osvojil mnoge vzorce ravnanja, ki mu jih midva dajeva. Vidim, da ker sem tako reagiral, da je to že vplivalo na otroke. Upam, da se da vse to še popraviti. 

Ona: Včerajšnji dan mi je bil zelo intenziven. Tudi fizično. Bila sem utrujena, toda z zadovoljnim občutkom. Imela sem to doživetje, da sem povedala nekatere stvari in preživela. Nič hudega se ni zgodilo. Imam še druge stvari ki jih bom povedala in vem, da bom tudi takrat preživela. Začetek odčaranega kroga. Dober občutek.
On: O frustracijah sva se pogovarjala. Do sedaj ni uspelo. Včeraj pa sva se o tem pogovarjala varno. Sva bila varno spremljana, z orodjem, ki nama je pomagalo, da sva včeraj uspela se varno pogovarjati. Brez navodila ne bi šlo. Hvala bogu, da sedaj to razumem.
 
On: Čutim precejšen napredek. Prvi dan sem bil v racionalni skepsi. V meditaciji nisem srečal ne živali na modreca. Sedaj se vse drugače. Danes je vse drugače. V tej kratki meditaciji je bilo bistveno boljše kot prvi dan, ko je bila cela.
Ona: Zelo mi je lepo, ker se s to delavnico lahko približava. To že poznam toda včasih se je vse to dajalo v nič Sedaj pa sem srečna, da sem srečala njega, na svoji poti in da sem upoštevana. 

On: Všeč, mi je da sva dalo v torbo najinega odnosa to orodje, da se sedaj slišiva. Da vklopiš samo receptorje, da ne daješ svojega zraven, Da ga poslušaš in razumeš, da dojameš partnerja takega kot je. In da si radoveden.
Ona: 

Ona: Včeraj naporen toda prijetno naporen dan. Travme iz otroštva, mislila sem da ne bo šlo da ne bom nič povedala. Nato pa sem kar govorila in povedala in videla več kot sem mislila. Zdravilo in boleče. Čeprav nisem mislila da bo kaj.
On: Iz nepomembnih zadev sem mislil, da ne bo nič, potem pa je kar prihajalo. Mislil sem, da ne bo čisto nič, pa je kar šlo. Sem vesel, da sva prišla sem. Tudi nepomembni spomini so mi pokazali velike stvari, ki so se mi dogodili v otroštvu. Nisem si predstavljal kako bo šlo, pa je kar dobro. 

On:
Ona: Zelo niham. Včeraj zvečer mi je on povedal eno novico, ki bi jo včasih zelo drugače sprejela. Občutki bi bili isti toda bi jo drugače sprejela kot prej. To je pozitivna izkušnja tega vikenda. So pa tudi padci. Toliko globoke probleme, ki niso samo to, kdaj si prišel domov. Vidim pozitivne možnosti in istočasno pa da se ne da. Zelo razdvojeno. 

Ona: Za včeraj nimam nekih komentarjev. Včeraj sva se spet kregala ko sva se peljala sem.
On: Orodja, ki jih lahko uporabljamo da rešujemo naše življenje. To je proces, ničesar ne moreš izsiliti. Če siliš je pritisk, grožnje zastrahovanje. Od nje čutim pritisk želim, da stvar dozori, ne moreš izsiljevati. Poleg tega je potrebno še komuniciranje na energetskih nivojih. Ko delaš v pravem času, kdaj poveš, ozavestiti trenutek, v katerem živiš in s tem da poznaš svojo zgodovino. 

Ona: Mene je kar sram povedati ko sem slišala negativne izkušnje. Včeraj sva stopila iz območja boja v območje spoznavanja. Nekatere stvari, ki sva jih sicer vedela sva včeraj dojela, razumela in začutila drug drugega. Včeraj sem kontemplirala te težave.
On: jaz sem zadovoljen z naučenim včeraj. Sem vesel da sem dobil potrditev glede veliko razmišljam ki sem jih mel. Vesel glede orodja in napredka ki sva ga dosegla. Velika odgovornost glede vzgajanja in sem glede tega malo zbegan. 

Ona: Zadovoljna z delavnico. Midva sva prišla sva pripravljena. Vaje sva šla čez, prebrala sva knjigo. Nato sem naju jaz prijavila, ker sem mislila, da on rabi še delavnico. Sedaj pa ko sva šla čez vaje pa vidim, da jo jaz rabim. Bila sem prepričana, da sem knjigo jaz dobro dojela on pa da je ni tako dobro dojel. Sedaj pa vidim, da ga komaj slišim.
On: Do sedaj je bilo popravljanje zaves. Sedaj me bo bolj poslušala. Sedaj imam svoje zavese. Če se znava opozorit drug drugega. Kaj smo moje zavese. To je rešitev. 

Ona: Koristni pogovori ki so naju približali.
On: Na začetku sem imel malo skepse. Sedaj ko gledam na dva dni nazaj vidim, da je brskanje po otroštvu in podoživljanje teh emocij zelo naporno. Zelo koristno toda ne smemo prehitro pozabiti. Sedaj bo treba to v prakso. Upam, da bo šlo. 

On: Včeraj težko, v petek, prvi dan je bilo še težje. Nisem verjel, da vse to izhaja iz otroštva. Da se sploh spoznam kdo sem in odkod izhajam Sedaj vidim, da imam napake staršev. Vidim, da se motim. Ko je rekla, da gre na delavnico sem rekel pa grem še jaz. Da se sploh spoznam.
Ona: Govorila sva drug drugemu in seva se prepričevala. Nisva se slišala. Največ konfliktov je bilo, ko sva hotela spremeniti drug drugega. Morava pa biti oba na tej poti, oba morava biti na tej poti, če hočeva zares spremeniti ta odnos. Morava ta orodja vzeti v roke. Upam, da bo. 

Zadnji dan na koncu delavnice  - Kako odhajam s te delavnice:
Ona: Sem vesela, da sem bila te tri dni tukaj. Odhajam optimistično. Je pa bilo težko in garaško delo. Toda če bova zavihala rokave bodo rezultati.
On: Mislim isto kot žena. Če bomo delali bomo uspeli. 

On: Odhajam z olajšanjem in veseljem. Da sva uspela priti, biti tu. Upanje za naprej.
Ona: Pozitivni občutki, da bo bolje. Verjamem. 

On: Opogumljen.
Ona: Mislim, da sem spoznala sebe. 

On: Vesel, da sva si vzela čas in da sva se nekaj naučila.
Ona: Doživela sem več kot sem pričakovala. Pričakovala sem samo metode komuniciranja, toda bilo je dosti globlje. Odhajam z občutkom sreče. 

On: Prepričan sem, da sva oba dovolj trmasta in vztrajna. Prepričan sem da bova premagala najine otroke, ki divjajo v nama.
Ona: in starše, ki so tudi v nama. Odhajam z upanjem.

Ona: Še vedno sem tu. Verjetno bo bolje na celoletni. Menim, da je to samo začetek.
On: Odhajam z mešanimi občutki. 

On: Vesel sem, spoznal orodja, ki mi bodo prišla prav
Ona: Rane iz otroštva me bremenijo že nekaj let. Čutila sem nemoč. Sedaj imam upanje da se da pomagati, da se da rešiti in da so načini da se da rešiti. 

On: Ne glede da je recesija, mislim, da  je to najbolj naložen denar.
Ona: Odhajam z občutki upanje vere in sem potolažena ker ljubezen ni stvar viharjev sreče in nesreče temveč zavestnega truda in to me pomirja in daje vero v prihodnost. 

Ona: Hvaležna, ker sem ugotovila, da če nekdo izven najine zgodbe nama pomaga, da se lahko poslušava. Vidim da je to res, da se lahko tudi slišiva. Pa še to. Tudi če nekdo drugače razmišlja, da ni nujno da je to narobe. To je pomembno.
On: Sem zadovoljen, da sem sprejel to pobudo do katere nisem bil čisto naklonjen. Odhajam s prepričanjem, da je med nama še lepa zgodba. Hvala vama. Bilo je potrebno. Vsak nekaj zna. 

On: Se vama zahvaljujem za ta izvrsten izziv. Sem vesel, da sem v tem času in da sem ga bil pripravljen sprejeti. Posrečilo se mi je skupaj z njo narediti nekaj notranjih korakov, ki jih sama nisva uspela. Vesel sem, da bova znala to naprej uporabiti. V hecu  pa še sem zelo kritičen. Odkril eno pomanjkljivost. Nismo bili obveščeni, da se vizualno pripravimo na slikanje.
Ona: Jaz se počutim kot takrat, ko so ljudje iznašli plug. Ko so videli, da se bo s tem orodjem dalo narediti nepredstavljivo več kot prej. Čutim odgovornost da bom to res naredila. 

On: Vesel, da sva dobila varstvo za otroke in da sva imela vikend res frej. Da se nisva obremenjevala z otroki. Da sva oba prišla sem. Vesel sem bil da je bilo kaj povedana tudi o veri. Tudi vajino stališče o veri. Ugotovil sem, da sva dogodke izseke odgovorov, prebliske že sama prišla do njih ko nisva bila v stanju boja in da sva tudi sama nekaj našla. Sedaj pa sva prišla s pomočjo do tega in sedaj je večje razumevanje. Imam pa še veliko vprašanj. Želim še kontakt. Vesel da ni poudarek samo na slabem ampak tudi na dobrem. Za dobro potrebujem več časa ampak ko vidiš je dobro. Čutim pa to težo odgovornosti.
Ona: Počutim se kot pred enim letom, ko sem rodila. Ko sem dobila en šus. Sedaj sem kot na travniku. Počutim se v rožicah kot bi bila še enkrat zaljubljena. Da med nama dosti stvari štima, da se da, da bo doma več veselja, da če se bova še malo pohvalila da bo češnja na smetani. 

On: Danes se mi je zgodilo nekaj čudnega, kar se mi še ni zgodilo. Dobil sem višek energije. Prej sem imel probleme s koncentracijo sedaj pa ne več. Hala vama. Prva taka izkušnja. Višek bom vložil v najin odnos. Vidim svetlobo in mavrico pred nama.
On: Že prej sem imela občutek, da je med nama dobro. Toda sedaj se počutim še bolje ker sva isto poslušala. Prej nisem znala tega pripeljat do sem, sedaj pa sva to skupaj pripeljala in vidim, da se bo dalo. 

Meta in Rudi: Vi ste omogočili, da delavnica je. Odgovornost je sedaj tudi na vas. Prej se lahko delaš, da nisi vedel. Sedaj pa to veš in se ne moreš delati da ne veš. Z zavedanjem ni življenje vedno lažje, je lahko tudi težje, toda je bolj osvobajajoče. Želim da delate. To kar sedaj čutite, ste si naredili sami. S svojim delom. Odhajate s tem, kako si bosta pokazala kako se imata rada. Imata svojo vizijo to je vajina ustava. Naj pronikne v vaju. Rada se imejta in s tem bosta najbolj poskrbela za svoje otroke. Eno je zavestno delo, drugo pa je Božja. Ni jutra, da ne bi prosila za pare, ni delavnice, ki je ne bi izročila v varstvo, da pomaga, da tista sila ki vaju je pripeljala skupaj, vama bo še pomagala da se bosta zdravila.