Odmevi na septembersko delavnico (Kranj, september 2008) 03.11.2008

Med delavnico po drugem dnevu: 
Ona: Včeraj sem se čudila nad nama, ker sva si povedala stvari, ki si jih drugače ne. Nikoli ni pravi čas. Kako nujno je potrebno, da imaš nek vzorec in tehniko čeprav je malo prisiljeno toda to te zapelje čez in si nato zares poveš. Lahko prebereš 100 knjig toda to ni isto. Če pa greš po obrazcu pa te potegne čez in lahko doživiš partnerja. Nad tem sem se čudila. Spontano ni vedno dobro. Samo na spontanost ne moreš računati. Lahko, ko si zaljubljen. Nato pa je treba zavestno delati. Olajšanje, da te obrazec in zavestni dialog da to, da se slišiš in pride do bližine. Če si ne poveš lahko pelješ svojo zgodbo in potem se začnem do moža obnašati tako, kot da je tak, kot je v moji zgodbi, ne pa tako kot je res.
On: Presunilo me je spoznanje, da smo vsi ranjeni, občutljivi. Da je moja žena ranjena in da jo moram pocrkljati ne pa se z njo boriti. Moram jo umakniti s fronte ne pa se dnevno spopadati. Želim, da bo to spoznanje ostalo čim dlje. Drugo pa je bilo, da ko smo se pogovarjali o otroštvu in o stvareh, ki smo jih prinesli od tam. Ne želim govoriti o napakah staršev temveč, kaj bi lahko bolje. Tudi ko gledam sebe in nas ? delamo po najboljši moči, nismo idealno in nato molimo. Zelo pomembno ? pri otrocih tretjino prinesejo s seboj, tretjino jim daje družba tretjino pa damo starši. Mi moramo dati svojo tretjino nato pa moliti -  kdor pač moli. Ne moremo hoditi cel čas z otroki. Si ne smemo očitati in valiti krivdo nase. 

Ona: Podoživljati sem začela svojo zadnjo neuspelo vezo. Nepričakovan in nepredvidljiv konec. Lahko razumem stisko svojega bivšega partnerja. Po drugi strani pa sem žalostna. Vem da bi šlo, sva dober material toda ni bil še čas za to. Po drugi strani pa je bil to kar sva doživela zelo dragoceno. To je bil plus.

On: Včerajšnje popoldan nama je odprl nove dimenzije. Pogovarjava se toda tega nisva vedela. Predvsem odnosi z najinimi starši. Tudi o bivših vezah, tudi pozitivne stvari. Zelo sva se odprla to je zelo pozitivno. Kar si prej nisva znala ali upala sva si sedaj spontano povedala.
Ona: Včeraj je bilo veliko presenečenje toda sem tudi potiho pričakovala. Ogromno sva spoznala o sebi in o partnerju. To sem si želela. 

Ona: Včeraj sva šla po delavnici še na dva konca. Nisva se nič pogovarjal toda zvečer sem bila še vedno pod vtisom dogajanja. Skupaj sva šla spat. Pred spanjem sva se pogovarjala o darilih.
On: Ona mi je priznala, da je eno od daril zame skoraj neizvedljivo. Ta darila so mi bila tako posebna od včeraj. In na tem bova delala, da bo najin odnos boljši. 

On: Čudno se mi je zdelo, ko si govorila, kako smo ranjeni. Potem sem videl tudi del svoje družine. To je dodatna motivacija, ki mi jo te praske dajejo. To se mi potrjuje. Pri verouku si nisem znal predstavljati kaj je to Babilon in božje previdnost. Sedaj to vem. Na duhovnih vajah sva bila toda ne tej delavnici so orodja, ki jih bova znala uporabljati na novih duhovnih vajah. Pa učenje od starejših. Da ne padem, ko bom na delavnici in grem na duh vaje - potem bom pa vse rešil. Moram tudi verjetni v božjo previdnost. Nekaj damo otrokom, od tam naprej pa molimo. Tudi danes kljub vsem novim orodjem, se moramo od nekod dalje pa prepustiti.
Ona: Najbolj me je potegnilo, ko sem zvečer brala pravljice otrokom. Včeraj sem bila zelo sproščena. Nič ni bilo narobe ker naju ni bilo. In večji se je stisnil k meni in mi rekel, joj mami kako imam te jaz rad. Nisem še nikoli občutila te razlike med tukaj vedeti (pokaže na glavo) in tukaj vedeti (pokaže na srce). Saj jaz veliko berem in vse razumem., vse je logično. Toda ko pridem v družino pa pride do črte in točno vem, kdaj se čez črto stegnem. V moji družini ni bilo te pazljivosti, kaj ima vezo z mano ?. Pač popeniš in ? toda včeraj pa mi je prišlo na misel  - da moram ta stara obnašanja potrgati. S kom pa bom tako, če ne z njimi s svojo družino ki mi je najbližje. Pa še ta pregovor mi je sedaj bolj jasen: kar Peter pove o Pavlu več pove o Petru kot o Pavlu. 

On:  Tako srečanje in delavnica - sam tega ne moreš tega doživeti. Tehniko lahko prebereš toda šele na skupini in preko vajinega podajanja imaš možnost narediti korak naprej in pogledati nazaj. En kup je teh mej, ki so nam jih dali in da se čez tone sme iti. Toda ravno te meje nas bremenijo in da ne morem biti svoboden. Tudi v bodoče se bo treba udeležiti še kako delavnice. Ko pridem domov se bova morala zavezati da bova tudi na tem področju aktivna. Prebral sem vsaj 30 knjig o tem toda če ne delava oba skupaj to nima nobene teže.
Ona: ne gre mi iz glave, da je  90% frustracije moje. Sedaj je odstranjen šele ta vrhnji krožnik. Sedaj pa naprej. On mi večkrat reče da sem hladna, sebe pa ne čutim tako. Ja, bo treba še iti globlje. 

Ona: Včeraj sem dobila novo upanje. Najbolj sem hvaležna enemu preblisku med vajami kako on nehote dela kar mene tako boli v najinih konfliktih. Vidim, da on si želi biti dober partner očitno pa še ne zna oz se ne znava slišati, zbeživa vsak v svojo deželo. To ne naredi zaradi želje, da bi me prizadel, temveč zato, ker ima tudi on svojo deželo in se umakne.
On: Sem človek, ki je v življenju naredil ogromno stvari narobe. Kot da bi storil vsako napako, ki se jo da. Toda sem tudi naredil veliko dobrega. Pred 10 leti sem spoznal, da čisto narobe živim. Ležal sem v tujini, v bolnici po operaciji slepiča. Nekaj so me zašuštrali. Vprašali so me, če me kaj boli brez analgetikov. V bolnici sem imel blodnje od bolečin, nikoli ne boš več vstal, blodnje in bolečine. Toda glas je prišel, če boš dojel smisel življenja...tranzitivno..., simetrično... Po nekaj urah blodenj, pisanja po tabli v mislih... sem spoznal vse. Da živim z napačno žensko, da gre moje življenje narobe in da moram spremeniti svoje življenje. Potem krivda, ko sem jo zapustil ko sem zapustil otroka... Proces. V zadnjih treh letih sem kar ponosen nase. Z novim letom sem spremenil življenje, sedaj vsako jutro telovadim. Pol leta sem bil sam in mislim, da sem se izboljšal toliko, da sem dobil njo. Šla sva sicer večkrat narazen, toda ugotovil sem, da je moja duša dvojčica. Prevečkrat si dokončava stavek. Vem da bo dobro. Včerajšnji dan ne vidim kot kataklizmo. Vidim pa, zakaj sva želela iti narazen. Klasična čustvena ugrabitev. Pa kljub temu, da sva dovolj stara in izkušena sva padla na tem izpitu. Samo pol ure bi morala počakati. Ta delavnica naju je spomnila neke abecede. Toda konec je isti in midva bova ostala isto. Pa tudi če ne bova. Vsak dobi tisto, kar si zasluži. Nikoli več no bova v slabih odnosi ampak v boljših. 

Ona: Midva sva ta vikend pričakovala kot vikend, kjer s bova pogovarjala o naju. Sedaj bova spet padla v centrifugo. Zdelo se nama je to najpomembnejše. V tej najini centrifugi ni časa za spontanosti. Zaobljube - s to zaobljubo si vzameš umeten čas in prostor, toda si ga vzameš zase. Zahvala za orodja, s katerimi moraš poseči notri, če ne, centrifuga dela ves čas.
On: Imel sem lepo otroštvo. V tem vikendu ni bilo nekih okoliščin, da bi me motile. Sedaj sem lahko iskal razpokice,  je pa to dolgotrajen proces? 3, 7 let. Tudi jaz ne obtožujem starše. Tako je bilo in tako je, takrat so se tako odločali. Za naprej? Jaz sem introvertiran. Včeraj je bila ena velika prilika, da sem se odprl. Toda vidim, da bova morala sama iskati prilike za to. Zavestni dialog. Zdi se mi v redu, da slediva napotkom. Vidim razliko med tem če delava sama in med tem ko je dialog voden s strani terapevta (ko nama je Rudi pomagal in ko si Meta delala s parom pred skupino). Ne vam, kako priti do tega. Želel bi se tako odpreti tudi sam brez vajine pomoči. 

Kratke izjave po koncu delavnice:

On: Delavnica se mi zdi kot lep vpogled v moje notranje obnašanje. Prej se v takih stvareh nisem preizkušal. Tempo je bil pravi. Manjka še pol dneva za trening zavestnega dialoga, saj jaz ne znam tako polno razviti tega dialoga.
Ona: Krasna orodja smo dobili tukaj. Meni pa manjka še en dan.  Želim se prijaviti na celoletno. Maksimalno dobimo v tem času. Tudi kar vidva vložita tudi vajino zgodbo - to je dobro ravnovesje. 

On: V redu, sem zadovoljen.
Ona: Sem zelo hvaležna. Hvala vama in vsem ostalim in sebi. 

On: Sem zelo vesel., da sva prišla, Aplavz na začetku je bil zame. Redno hodiva na duhovne vaje, toda tu je še drugi pogled. Rabim oboje. Dobro da sva šla skozi naju in to da tudi vidva podajata vajine izkušnje. To da upanje, da se da. Da bova šla tudi midva lahko naprej. Hvala vama in vsem za odprtost.
Ona: Zelo sem zadovoljna da sva bila tukaj. Sva si povedala kar si že dolgo nisva. Zelo sva se odprla in se začutila. Sta zelo prepričljiva in se čuti, da sta šla to pot zares skozi. 

Ona: Če imaš pred sabo par, ki pove lastne izkušnje, je to čisto nekaj drugega kot pa v knjigah. Sem se spraševala, če je z mano nekaj narobe, če včasih ne čutim. Toda sedaj vidim da je treba zavestno delati in to me pomirja.
On: Nisem imel kakih posebnih pričakovanj in sem sedaj še bolj zadovoljen. Upam, da ne bo zbledelo. 

Ona: Čuti se, da živita kar govorita. Hvala. Že prvi dan sem jokala. Sedaj spet. Še enkrat znova sem vesela, da imam takega moža. Da si vzameva čas zase, da je to največ, kar lahko dava svojim otrokom.
On: dobro, da nisva imela časa, niti nisva vedela, da bi se karkoli pripravljala na to delavnico. Dobro. Prednost te delavnice je, da je bila tu tudi vajina hčerka. Veliko mi je pomenilo, ko sta govorila o vajini najmlajši hčerki. Upam, da bom tudi jaz znal kake take izkušnje sprejeti. Zaradi tega je ta delavnica še boljša. Nista narejena in to mi je dobro. 

On: Fino, da sem vaju spoznal še z druge strani, tudi zaradi vaju bo in je najin odnos boljši. Da vaju vidim še bolj aktivno. Pa, da se ustaviš in zamisliš nad svojimi občutki, da se razkriješ partnerju in da vidiš sebe in partnerja drugače. In da se odnos izboljša.
Ona: Podoživljala sem, kako sta zrcalila ko smo še živeli skupaj. Videle smo stole in smo se kar pobrale nazaj v svoje sobe. Za neke stvari sem videla kaj se je dogajalo, pa kaj se ni dogajalo, podoživljala sem, kako si imela tremo pred delavnico - sedaj pa sem tu  - kot hči. Prišla za zaskrbljenimi občutki odhajam pa kot ponosen in važen otrok. 

Ona: Zelo zanimiva izkušnja. Drugačen pogled na svoja in partnerjeva občutja. Dobra popotnica.
On: Spoznal sem, da so stvari, ki se ti ne zdijo pomembne in če jih ne rešiš pa bo čez leta to delalo težave. 90 % zveze štima in če 10% ni ok pa če usmeriš pozornost na 10 namesto na 90%. Pomembnost otroštva. Tega nisem vedel in sedaj sem hvaležen, da sem to spoznal. 

Tjaša: Veselim se bodoče edukacije. Delam na sebi. Ta delavnica je potrditev, da je partnerstvo zelo pomembna vrednota. Vajina čustva in vedenje -  zelo kongruentno. Zelo dragoceno videti vas pare in vaše želje po tem, da živite kvalitetno partnerstvo. Mi je super. Vidim, da se splača najti znanstveno dokazane ustrezne mehanizme, da si najdeš nove temelje. Živela psihoterapija in nova znanja. 

Elen: Hvaležna sem, da sem lahko gledala vaše odpiranje in da samo potujemo, da ni nič slabega in grdega. Samo, da smo, je že čudež. Pa to sta Rudi in Meta, ki si jih prisvajam na drugačen način, čeprav sta že brend. Toda ta delavnica ne bi bila to če ne bi bila vidva. Vsakič sta boljša, vsakih drugače. Vesela sem, da sem z vama.