Odmevi na celoletno delavnico 2007/08 (junij 2008) 11.09.2008

Helena:
Celoletna delavnica je meni, nama in najinemu odnosu zelo koristila. Postopoma spreminjam svoje življenjske vzorce: se ne jezim več na ves glas, znam povedati, kar potrebujem, spoznavam sebe na popolnoma nov način, si zavestno privoščim nekaj "dobrega" brez slabe vesti, uživam, ko vsake toliko časa mečem ven "ta stare", bolj uživam v spolnosti, se orientiram po najini viziji, imava veliko bolj harmoničen odnos, sva bolj povezana, midva in otroci smo bolj sproščeni, se znava poslušati, poslušam sebe in svoja čustva, svoje srce. Kakovost življenja se je izboljšala. Pridobila sem popolnoma drugačen pogled nase in na svet. Občutek imam, da se širim v pozitivnem smislu. Pokam od idej in energije. Veselim se meseca oktobra!
Kakršni učitelji, takšni učenci!

Matjaž:
IMAGO koristi vsakemu paru in posamezniku. S tem pridobi znanje in orodja, s katerim zmanjšuje vsakodnevne konfliktne situacije. Prav tako pa pridobi možnost razumevanja samega sebe, posebna oblika te skupine sta voditelja Meta in Rudi, ki odlično vodita delavnice. Predvsem bi tukaj poudaril njune lastne zgodbe in izkušnje. Končal bi  z besedami: Meta in Rudi v vsako slovensko vas!

Hvala Meta, hvala Rudi!

Imejte se radi, uživajte na počitnicah, ljubezen naj bo vaš stalen spremljevalec!

Helena in Matjaž

----------------------------------
MARE
IMAGO nama je dal orodje kako pluti sredi morja različnih interesov želja in potrebPrakticiranje je dalo prave rezultate, sicer bi bila to samo še ena dobra teorijaVesel sem, da imago uporabljava v življenju tedensko in dnevnoUčinkovit način, da pozornost obrneš vase in raziskuješ vzroke pri sebi medtem , ko komuniciraš z ?povzročiteljem?Hvaležen Meti in Rudiju, da sta s svojo življenskostjo in neposrednostjo pokazala, kako imago in vizija delujeta v praksi

NATAŠA
Enoletna IMAGO izkušnja/preizkušnja. Zelo sem hvaležna Maretu, da naju je pripeljal na delavnico in sprožil ključno potrebo po IMAGO celoletni delavnici. Izkazalo se je , da je to najna največja, najtrajnejša, živa in spremenljiva naložba z vzponi in padci pa vendar z vero in hvaležnostjo, da lahko padava in letiva skupaj, včasih pripravljena tvegati prav vse. Ob tem se mi takole tukaj na morju, ko to piševa na terasi s pogledom na mirno morje v varnem zalivu otoka Pelješca, skozi veter izpisujejo tele besede:

• v zavestnem zakonu se najprej odločaš za naju potem zase
• vsaka frustracija pomni ima razmerje 10% boš pokasirala, 90% je njegovega, dihaj!
• PSV, program skupnega večera je sprva tečna misel, hkrati uporabno orodje in na koncu orodje, ki rešuje dušo.

Spadam v skupino 2/3 žensk, ki na spolnost ?pozabljamo?. Zbudim se in s pomočjo dejstev, ki jih poznam in me brcajo v rit si rečem: ne bo ti žal! Groza, kakšna preračunljivost, ma ne zmeraj J. In moj Mare je takrat  najsrečnejši moški na tem svetu. Kako  lahko na ljubljenje tolikokrat ?pozabim??. Tega še danes ne razumem! SOČUTJE. To čustvo  do Mareta je odprlo nek nov vidik, kot da bi našla izvir iz katerega lahko črpam in dajem moč.

MIDVA
SPOZNANJA, ta so bila presenetljiva in vsakič znova ko sva prihajala na skupino sva se veselila vsega kar smo si kot skupina zaupali, odkritosrčno dali in znali prejeti. Sprejemanje je bilo težji del. Vsa ta šola povezovanja nama je dala z vajino tako predano in odkritosrčno prisotnostjo nepozabno popotnico, vero in zaupanje v Ljubezen in odločitev zanjo. Imago, ki ga vodita vidva, draga Meta in Rudi je v naši skupini uspel skreirati tisto kar sem si želela najbolj: da bi bila naša srca lahko odprta in na varnem. 

------------------------------
Pozdravljena Meta in Rudi,

Končno sem si vzela čas, da napišem nekaj besed o tem kaj sva doživljala tekom celoletnega šolanja in predvsem kaj sva od tega odnesla. 
Šola, v katero sva se vključila Jaka in jaz v preteklem in letošnjem letu nama predstavlja izredno velik pomen v najinem skupnem življenju in življenju z drugimi. Preden sva jo začela obiskovati sva si prebrala misli in občutke najinih predhodnikov, ki so jo obiskovali in sva se čudila, kako lahko neka šola tako zelo pomaga razviti partnerski odnos in odnos v družini nasploh. Ampak, to nama je predstavljalo nek zelo pomemben izziv v najinem življenju in zato sva se prepustila tem šolanju tudi midva. 
Najprej morava povedati, da smo bili enkratna skupina in da smo se pari zelo zbližali med seboj (eni sicer bolj drugi malo manj, tako kot je to vedno v življenju). Vsakokrat, ko sva videla skupino sva se jo zelo razveselila in komaj čakala na novosti, ki jih bomo na določeni delavnici (predavanju) slišali in doživeli. Priznava, da se je parkrat zgodilo, da sva bila utrujena in se nama ni dalo na predavanje, a sva vseeno ?stisnila zobe? in šla, potem pa nama je bilo zopet noro všeč. Naučiš se, da je v življenju nekatere stvari enostavno pomembno narediti, tudi če se ti ne da in potem si 2 kratno nagrajen. Včasih se je potrebno enostavno potruditi nekaj narediti in kasneje se ti vse povrne (še več). In na tej šoli se tudi naučiš kdaj in za katere stvari se je pomembno potruditi in za katere ni vredno izčrpati svojega lastnega telesa in duše. 
Res, da sva z Jakom začela šolanje z veliko pozitivizma, ker sva se odločila, da nama bo uspelo zgraditi še boljši zakon in trdnejšo družinsko vez in ni besed, ki bi znale opisati to izredno lepo in dobro izkušnjo, ki se je v naju vtisnila za vedno in katero lahko le midva uporabljava na način, ki sva si ga midva izbrala. Vsakdo si sam zase oz. skupaj s partnerjem izbere način in pot kako bo vse veščine, ki se jih tekom šolanja nauči, uporabljal in izvajal. Midva sva začela živeti v še mnogo bolj globljem sožitju, kot sva kdajkoli prej. 
Pomembno se mi zdi povedati, da prej ko nisva imela otrok (skupnih, saj smo mešana družina), je vila najina veza ?idealna?, tako se je nama zdelo in tudi vsi ostali so za naju rekli, kako sva idealen par brez problemov?, a ko pride v življenju do pomembnih odločitev in velikih dogodkov-rojstva otrok-nastanek večje družine, gradnja hiše, služba in ostale obveznosti povezane z vsem tem, se marsikaj spremeni in na dan izbruhnejo težke stvari in bolečina, ki ti včasih ne pusti iti naprej. Ravno zdaj je skrajni čas, da nekaj narediš zase in za vso družino, saj smo vsi vredni živeti lepo in imeti se radi. In tudi midva sva padla v zelo težke trenutke, ko nisva več vedela kako naprej. Ravno takrat sva se odločila hoditi v vajino šolo in prav tu sva dobila ?orodje? in se naučila veščin kako ga uporabljati, da najpomembnejše življenjske zadeve tečejo v harmoniji in da se vsak trenutek veseliš življenja. 
Iz srca se vama zahvaljujeva!
Natalija in Jaka

------------------------------------------------
Celoletna šola nama je dala veliko novih spoznanj in vedenj. V odnosu se trudiva biti vedno boljša. Najina odločitev za ta čas nama je dala najin čas - ko sva končno lahko bila skupaj sama, brez otrok, ter si posvetila nekaj trenutkov pozornosti. Včasih je bilo težko, a sploh nama ni žal. Odločila sva se, da bova drugo leto še nadaljevala  to najino začeto pot samo najinih trenutkov... To je za naju darilo drug drugemu, za katerega se sedaj bolj zavestno trudiva tudi v vsakodnevnem življenju. Hvala Meti in Rudiju ter skupini. Na nama ste pustili neizbrisen pečat!
Lep pozdrav
Alenka In Tadej

-----------------------------------------------
ONA: Na delavnici mi je bilo všeč pri vseh parih, da niso kazali nekega idealnega odnosa, temveč so odkrito spregovorili o svojih težavah in problemih, ki so jih bili tudi pripravljeni reševati. Ob tem sem se zelo veliko naučila, precej stvari se me je dotaknilo in ob tem sem tudi sama rasla. Na delavnici sem se vedno zelo dobro počutila, vsi pari so bili krasni, vedno sem vedela, da lahko vse povem, lahko sem se odprla, delila z njimi tudi svoje osebne travme.
V tem letu se je najin odnos kar precej spremenil in to v pozitivnem smislu: od problemov ne beživa, ampak se o njih pogovarjava, manj se umikam, ampak se potrudim z možem o problemih pogovoriti, bolj slišim in upoštevam njegove želje, bolj se zavedam, da za veliko stvari, ki se dogajajo v meni, ni odgovoren on, ampak moje osebne travme, bolj sem pripravljena upoštevati njegove želje in se glede njih prilagoditi, bolj odkrito se lahko pogovarjava. Ugotovila sem, kako je pomembno, da vedno v odnosu iščeš pozitivno.
Všeč mi je bilo tudi to, da smo se poleg trdega dela pogovarjali tudi o norčijah in romantiki.
Najbolj pa cenim pri Meti in Rudiju njuno poštenost, o svojih težavah in problemih sta vedno odkrito spregovorila, čeprav bi jima vsi verjeli, če bi dejala, da imata idealen zakon. Mislim, da sva se od teh konkretnih zgodb zelo veliko naučila.Seveda mi je jasno, da brez izjemnega vodstva (Metinega in Rudijevega truda) ne bi bilo tako.

On:  na celoletni delavnici midva in najina pot se ne znajdeš kar po naključju, imaš oseben razlog, katerega v začetku ne želiš v celoti deliti z vsemi (neznanci), ki jih boš tam srečal  (večini pa je približno  jasno zakaj si tam), tja greš ker hočeš nekaj zase in za svojega partnerja, upaš da boš tam veliko izvedel, poslušal in se naučil, to kar se do sedaj še nisi, ker če bi se, tega ne bi potreboval. A glej ga zlomka Meta in Rudi ti velikodušno najprej ponudita nekaj strokovnega  kakovostnega znanja v osvojitev ( kar se korak za korakom postopoma nadaljuje vsakih 14 dni) in te takoj, nemudoma pošljeta razloženo uporabljati v praksi, "nič preveč poslušanja in dremanja,  alo pejmo delat, brskat po sebi, delat na sebi ?."  ti prešine možgane". Ko potem razmišljaš v toku leta o tem, ugotoviš, da bistveno drugače pravzaprav niti ne gre, vedno bolj se strinjaš z mislijo, da je  edini način kako lahko spreminjaš svet okoli sebe, da spreminjaš samega sebe (auuu. boli ).  Gotovo je priznati, da so znanja, ki jih posreduje Imago (predvsem partnerski dialogi), tista, ki so nama z ženo veliko pomagala pri izboljšavi medsebojne komunikacije. V tem kontekstu se nama je potrdilo pravilo, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Za dobro delo v skupini sta gotovo  temeljna predpogoja medsebojno spoštovanje in zaupanje. To sva z ženo v skupini čutila, zato so srede zvečer (vsakih 14 dni) postale pomemben termin v najinem urniku, pravzaprav iz srečanja v srečanje bolj zaželjen. 
Zahvaljujem se vsem udeležencem v naši skupini za medsebojno spoštovanje in zaupanje in da  smo bili vsi skupaj in vsak zase najmočnejši člen, posebna hvala Meti in Rudiju.
------------------------------------

Ona: Po vikend delavnici sva se tako rekoč takoj odločila še za celoletno. Srečanja so bila obveznost, dolžnost, zaobljuba, obenem pa nagrada, veselo pričakovanje ? tako Mete in Rudija, vsebine, drugih parov, kot tega, da bova midva spet našla drug drugega in del samega sebe. Najin odnos se spreminja v bistvenih točkah, je pa proces dolgotrajen, z vzponi in padci, naporen, neskončno boleč, ker drega v navidez zaceljene rane, pa tudi poln ljubezni ? neverjetno, kako sem lahko po vajah za obnavljanje romantike, intimnosti, norčij, čutila iste občutke zaljubljenosti in povezanosti kot v prvih mesecih najine ljubezni. Kar je najpomembnejše, je, da čutim povezanost z mojim dragim, čutim, da naju otroci dojemajo drugače, da smo res Družina. Absolutno priporočam vsakemu paru, ki mu je odnos pomemben in se že veselim srečanj v 2. razredu :)

On: Na vikend delavnico sem šel še zelo zadržan, nisem še razumel, da se je za iskreno, pravo zvezo treba precej potruditi. Po vikend delavnici sploh ni bilo več vprašanje iti ali ne iti naprej. Jasno, če hočeš imeti s partnerjem tesnejši odnos, se mu moraš približati, tudi sprejeti njegovo deželo. Če ostajaš ujet in zaklenjen v svoji deželi, kako naj spoznaš ta bogat in pisan svet okrog sebe. Za mene je bila najgloblja izkušnja, da sem se približal sam sebi, spoznal svoj svet in preko tega svet svojega partnerice in svojih otrok. Še vedno delam na tem, da odvržem stare obrambne strategije, ščite in davno sklenjene pogodbe s samim sabo. Potovanje je dolgo ampak predvsem zanimivo; vsak dan se odkrije kakšna nova provinca - v svoji, v partnerjevi ali pa v neki prijateljski deželi. Komaj čakam 2. razred!