Odmevi na Imago vikend delavinco v Kranju (marec 2008) (Marec 2008) 17.03.2008

 

On: Tu sem doživel, da me je žena prvič razumela. Prvič v življenju sem se počutil slišanega. To je bilo tako močno. Prvič sem imel občutek, da me je razumela, da me je poslušala.

Ona: Zelo sem hvaležna za vse, kar sem dobila tukaj oz kar sva dobila skupaj. Žal mi je, da nisva prišla sem že pred leti. Bilo bi čisto drugače.

 

Ona: Poročena sva 25 let in včerajšnji večer je bil eden najlepših v mojem življenju. Toliko sva se pogovorila skupaj in še potem ko sva prišla domov z otroci. Saj ni bilo nekih velikih problemov pri nama. Ampak ni bilo tako kot bi si želel. Sedaj imam občutek, da se sedaj končno razumeva.   Če je vizija se zmeraj pot najde. Na tej delavnici sem videla, da ni nič nemogoče.

On: Že vmes med delavnico sem rekel, da sem sem prišel zelo težko. Nisem vedel, kaj mi je tega sploh treba. Nisem vedel, kam greva in zakaj. Sam sem do sedaj s problemi delal tako, kot mnogi tukaj. Ko je bilo kaj narobe, sem šel v gmajno ali v hrib in sem si mislil, da ko bom prišel nazaj, da bo pa že mimo. Pa ni bilo. Vedno me je zadeva počakala. Saj daš malo koprene čez, ampak takoj pride na novo. Tudi nisem si mislil, koliko lahko vpliva moje otroštvo, to kar sem doživel nekoč, na to, kako doživljam svoj odnos sedaj. Sedaj pa vidim, kako me to vozi. Vidim, koliko stvari imam še za odkriti pri sebi samem. Tu sem dobil nova prijateljstva, nove izkušnje. Verjetno bom rabil še poglobitev. Se še vidimo.

 

On: Izpolnila so se moja pričakovanja. Pričakovanja po tem, po čemer sva hrepenela že dolgo časa. Sedaj imava načrt, Imago orodja in nekoga, ki nama pomaga.

Ona: Imava orodje, vem da bo treba še veliko delati, toda s pomočjo bo šlo.

 

On: Prepad ko sva prihajala je bil zelo velik. Sedaj je med nama že brv. Orodje imava tudi za to, da bova zgradila most. Sedaj vem, kako naj ravnam drugič, ko bo prišel prepad. Hvala ženi, da me je pripeljala sem. Sam ne bi prišel.

Ona: Hvala za vse. najbolj tudi hvala za prisego molčečnosti. To mi je dalo toliko varnosti. Meta, listek, ki sem ga videla na tvojih vratih me je prepriča. Na Metinih vratih piše: Tukaj dela najboljša mami na svetu. In to je napisala Izza, metina hči. Meni je bilo to tako všeč in obenem tudi hudo, saj sem si mislila, da ne delam tako, da bi mi otroci to napisali. Toda tudi midva bova tako, da bodo najini otroci to lahko napisali.  

 

Ona: Sva v hudi krizi zadnje mesece. Toliko stvari je, da kar težko sprejemam. Tukaj sem dobila mnogo novih znanj in spoznanj da stvari sedaj drugače razumem. Vidim, da nisem odgovorna za vse. Žal mi je, da nisva že prej izvedela za to delavnico. Morda bi bilo drugače. Odločila sva se, da bova sinu dala to delavnico za darilo ob poroki. Imam pa upanje za naprej, in upam, da nama bo uspelo.

On: Toliko novih spoznanj sem odkril od vaju in od ostalih. Sedaj počasi začenjam razumeti stvari, ki so se mi dogajale v življenju. Toliko stvari se mi je dogajalo. To bi vsakemu priporočil, da to naredi na začetku poti. To je dobra osnova za skupnost. Žal mi je, da nisem tega naredil pred 35 leti. Tu je bilo varno. Želel sem tukaj povedati tudi svoje stranpoti da bi drugi vedeli, da ne bi zašli.

 

On: V petek sem se prisilil, ko se mi ni dalo priti. Sedaj pa sem vesel, da sem prišel. Sedaj sem dobil nov zagon po enem letu. Tole je bilo zelo dragoceno. Sedaj sem na tej delavnici drugič in vidim tudi to delavnico drugače. Ve enem letu sem marsikaj doživel, med nama se je marsikaj zgodilo in tako sem že slišano drugače slišal. Hvala.

Ona: Zelo mi je bilo všeč. Že prvič sem bila navdušena, sedaj pa še bolj. Dobila sem novo upanje in orodje. Vem, da sva sposobna, da bova to peljala naprej.

 

Ona: Največji premik je, da sva oba odprla svoja srca. Imava prosto pot. Včeraj sva se toliko pogovarjala kot še nikoli ne. To so čudovita orodja?. Hvala vama za vajine izkušnje. Hvala da sta podelila tudi svoje stvari, da sta povedala, da so bile tudi pri vama težave, da včasih še pridejo. To je za nas upanje, da če smo še v večjem dreku, da se da rešiti. Hvaležna sem tudi mojemu partnerju, da je prišel, da je zbral to moč, da je prišel čeprav mu je bilo težko.

On: Najprej sem razmišljal, da je to izguba časa. Toda skozi delavnico sem videl, zakaj sem se tako zapiral. Mislil sem, da če pride problem, da se umakneš in da problem zgine. Vidim, da ni tako. Tudi sam sem prišel do svojih globokih čustev. Sedaj vem, da tako, kot mora avto na servis, da bi moral iti še sam.

 

On: Najprej sem mislil, da je to izguba časa in denarja. Greva rajši na dopust. Toda tudi na dopustu bi se kaj zgodilo. Sedaj vidim, da ni škoda denarja za take stvari. Investiraš v sebe in to je največja investicija, ki jo lahko. Vidva sta dober tim, hvala, dobro vodita, obvladata čas, vsebino, ? Hvala vama.

Ona: Prišla sva sem v vojni. Nisva več verjela, da se da karkoli sploh še storiti. Toda sem poskusila vse zaradi otrok. Poskusila sem vse, da si rečeš da si vse poskusil. Naredila sva si take lepe teme v viziji. Sedaj vidiva, da imava skupne cilje. Jaz sem sicer silila, toda nisem verjela v to, zdelo se mi je, da je že konec. Toda sedaj vidim, da se da. Vidim da bo šlo naprej.

 

Ona: Predvsem mi je bilo všeč sproščeno vzdušje. Naučila sem se, da moram biti tudi sama sposobna prisluhniti težavam svojega partnerja. Da moram včasih biti tiho in ga poslušati in upoštevati.  

On: Ta delavnica je kot zdravljenje, kjer čustveni invalidi lahko spet shodijo.

 

Ona: Ta delavnica mi je dala uvide, da je pot. Dobili smo orodje. Sedaj je pa treba začeti delati. Vse mi je bilo všeč. Dobra družba, dobro vodenje.. skratka vse.

On: Tukaj sem se naučil, kako nekaj zelo kompliciranega postane zelo preprosto in to v zelo kratkem času. In kako lahko to povem tako, da me partner razume.