Odmevi na Imago vikend delavinco v Kranju (december 2007) (december 2007) 22.12.2007

Ona: Zadnjih nekaj mesecev so se nama dogajale hude stvari. Najprej sem se obrnila na Meto, prebrala sem obe knjigi od Hendrixa. Sedaj vidim, da je brati nekaj, ko te pa nekdo vodi je pa čisto nekaj drugega. To zares zaživi. Sedaj sem zares spoznala da je potrebno pogledati vase, da spoznaš svoje napake in da samo kriviš moža. Da ne projiciraš na drugega. Pred dvema mesecema se mi je zdelo nemogoče, da bova kdaj tukaj. Toda sedaj sem še toliko bolj vesela.
On: Da sem danes tukaj sem se moral sam odločiti. Ona me ni mogla prepričati. Ko se najbolj mudi se moraš ?dol usest?. To drugim razlagam v službi, doma pa tega nisem upošteval. Ni mi žal da sem tukaj, vedel sem da mi ne bo žal. Vsak bi moral priti k vama. Nihče ni popoln. O delavnici in o vama samo pozitivno. To res lahko rečem. Vedel sem, da se bo dalo med nama še kaj zašiti, mislil sem si, nisem pa vedel. Sedaj vidim, da se vse da samo če človek hoče.
 
Ona: meni je bilo super. Vzdušje je tako toplo. Izvedela sva nekaj stvari ki nama bodo koristile. Odločila sva se da bova delala na preventivi in ne na kurativi, zato sva tukaj. Všač mi je bilo, da je bilo toliko sadja, če bi pa bil še kak piškotek bi bilo pa super.
On: Prišel sem brez pričakovanj. Že sedaj veliko delava. Največ sem odnesel pri zrcaljenju. Videl sem, kako prekinjam ženo in kako sem povzemal njeno govorjenje, da bi zagtovo vedel, kar misli. Sedaj sem se naučil kako zrcaliti tako, da se zares razumeva. Všeč bi mi bilo, če bi bil prostor bolj pospravljen in da bi imeli več odmorov.
 
Ona: Že od nekdaj vem, da je problem v samem človeku. Pred nekaj meseci me je srečala knjiga Najina ljubezen in sem zelo dobro razumela da moram iti vase. Moj partner je bolj delaven in ne toliko berljiv. Saj on nima problemov, imam jih jaz. Knjige sem se lotila sama. Dala sem jo staršem, ki je seveda tudi nista prebrala. Vem, da je sedaj je skrajen čas, pri 40 letih, pri dveh majhnih otrocih, da nekaj naredim. Bila sem pri terapevtu, ki mi je rekel, da če nista za skupaj, pa pojdita narazen. Toda pri 2 otrocih in partnerju, ki je strpen in ki ga imam vseeno rada, niti nisem želela iti narazen. Delavnica je zelo močna. Začeli smo, okopali smo kak jarek, sedaj pa naprej. Bistvo se mi zdi, da ni bilo treba meni razlagati partnerju, kaj je prav in kaj ni, da mu ne solim pameti? Vesela sem, da sva oba to doživela, da se da. Odhajam z delovnimi občutki.
On: Nisem prišel z nekim občutki ali kakimi posebnimi željami. Sploh mi ni žal, da sem jo poslušal in da sem šel. Slišal sem eno misel od vaju, ki mi bo vodilo: Imamo na izbiro in sami se odločamo ali bomo pozitivno ali negativno gledali in gradili naprej. Za vse nas je boljše da bomo gledali pozitivno na svet. In če bom spremenili sebe bomo spremenili tudi druge.
 
On: V stik s knjigo Najina ljubezen sem prišel pred 9 meseci. Prebral sem jo hitro, z zanimanjem. Ko sta predstavljala sebe, kako je Rudi prebral knjigo in kako je Meta reagirala, ? podobno je bilo pri nama. Jaz sem menil, da ljubezni več ni. Od takrat do prvega srečanja z Meto sem imel dosti pogovorov s prijatelji znanci in sorodniki ? Dobil sem dosti nasvetov, kako bi bilo, če bi to ali ono. .. pusti jo in začni na novo... Ta koncept se mi ni vklapljal v način razmišljanja in moje želje. Z vajinim delom in delavnico sem dobil toliko pozitivnih misli in uporabnih pozitivnih dejanj. Zelo uporabno ? drugače, kot če se samo prebere. Prepričan sem, z vajino pomočjo in z dodatnim delom (sem optimist), da se da. Do te knjige sem razmišljal, češ ? če ne gre ne gre. S knjigo sem prišel do tega, da bi morda vseeno šlo. To je to.
Ona: Za vaju sem izvedela pred 3 leti. Že takrat bi morala pogasiti, ne več sam preventiva. On je bil zadovoljna, jaz pa sem videla, da sva imela že velike težave. Predlagala sem možu, da greva, toda on ni hotel, češ da je krivda na meni. Prevzela krivdo nase in želela nekaj narediti. Poznala sem teorijo in vzorce iz družine ? seveda predvsem pri njemu, pri meni je pa bilo vse super. Midva sva se že odločila da se ločiva, imela sva že določeno preživnino, dneve obiskov otrok? Toda meni pa je bila prva družina in ni mi šlo v račun, da jaz nisem v redu mama. Takrat mi je mož predlagal knjigo Najina ljubezen, jez pa sem mu rekla, da se ne grem več ker sem jaz predlagala isto pred 3 leti, pa ni hotel, sedaj pa jaz nisem hotela. Ločitev sva imela samo še za podpisati. Do Mete sem prišla predvsem zaradi otrok, da se dogovoriva kako z otroki. Toda takrat sva se zopet začela pogovarjati. Sedaj se toliko pogovarjava kot se nikoli do sedaj nisva. Spet živiva skupaj in sem prepričana da bo šlo.
 
Ona. Vesela sem, da sva prišla že tako zgodaj, po petih letih zakona. Pričakovanje, da se pošlihtava kot starša in niti ne kot partnerja. Nisem pričakovala več, toda sedaj vem, vidim pot, upam da sem se naučila, da ni nujen izhod pobeg. Če bi včeraj reagirala tako kot do sedaj bi pobegnila. Verjetno bi res ušla če ne bi bila šola zaklenjena. Sedaj vem, da so druge rešitve in da moram delati. Na meni je, koliko bom delala. Hvala vama in celi skupini. Včeraj sta naju po delavnici počakala (še en par) in mi je zelo pomagalo, da sva izpustila paro, ki se je nabrala, ven. Nato sva delala še zvečer po navodilih in sva sedaj zopet tukaj. Hvala vama in hvala vsem. Prekratko. Bi še!
On. Tudi če ne bi bil zaljubljen v ženo bi samo zaradi sina naredil marsikaj, da bi uredil situacijo tako, da se razvije v zrelo osebo. To pa seveda ni možno brez tega da imava urejene odnose med nama. Vidiva, da se v vseh bistvenih segmentih življenja strinjava in podobno razmišljava. Zakaj se kregava? Sedaj bolj razumeva in imava dobro izhodišče za naprej. Hvala vsem, se še vidimo.
 
Ona. Midva sva prišla sem v boju in zelo utrujena od boja. Nisva videla neke pametne rešitve, prebrala sem mnoge knjige? Toda že po prvem srečanju se mi je odvalil velik kamen od srca ker sem videla, da nisem kriva za vse, tukaj pa sploh. Ko smo začeli spoznavati metode sem dobila potrditev. Odhajam polna upanja, nestrpna, težko čakam kaj se bo zgodilo. Hvala tudi vama za globoke in težke stvari, ki sta nama ju zaupala. Opazila sva tudi, ko sva hvalila drug drugega, da ceniva tudi tiste stvari, ki nama gredo včasih na živce toda jih vseeno ceniva. Na začetku se nisem počutila varno sedaj pa se zelo varno počutim.
On. Slišal sem stvari, ki so imele logiko. Z izkušnjami sem potegnil vzporednice z nama s sabo in svojo ženo. Hvala!
 
Ona: Naprej bi se zahvalila možu, toliko si naredil na sebi in si omogočil da sva tukaj. Dno sva že dosegla, bala sem se, da se bo vse to razblinilo in da bo šlo nazaj. Želela sem, da bi našla nekoga, ki meni in možu pomagal vzdrževati, da bova šla naprej. Mislila sem, da je treba predvsem možu pomagati, sem pa odkrila, da tudi jaz rabim pomoč in kako si lahko pomagam. Videla sem tudi moža, ker mi je bil pripravljen več povedati. Hvala zaradi naju in najinih otrok.
On; Sem kot bik, traja da ga nekam zvlečeš. Ko pa zagrabim pa ne spustim. Sem si mislil, saj ne grem samo jaz trpeti, bodo tudi druge raztegovali. Toda sedaj vidim, da najino življenje ni samo krožišče, sedaj vidim izhod. Hvala vam!
 
Ona: Bila sva pri Meti samo na enem srečanju. Sedaj razumem zakaj je treba na delavnico. Lažje mi je, ker sem slišala vajino zgodbo. Ogromno sem dobila. Hvala vama posebno pa možu, da je prišel On. Že na začetku sem rekel, da nisem prišel s pričakovanji. Že na začetku je bilo dobro vzdušje. Sedaj pa vem, da se moram pogovarjati o tem, o nama.
 
On: Pričakoval sem, da bo toplo vzdušje, nekateri smo celo jokali, še sedaj je močno zame. Kako bo z nama, ne vem. Bo treba delati. Hvala vam vsem!
Ona: Morala bova delati. To je orodje, sedaj ga bova mogla začeti uporabljati. Pri vseh najinih otrocih si bova sedaj vzela več časa zase. Ko smo se dogovorili da se tikamo je bilo bolje. Na začetku me je bilo strah, kako bom tukaj pred neznanimi ljudmi. Ko smo se začeli tikati, je bilo takoj dobro. Okolje je domače in mi je všeč.
 
Ona: Prva meditacije je bila malo prehitra, želela bi bolj počasi. Tako fina skupina. Ustvarila se je tako pozitivna energija. Ogromno potenciala. Jaz sem prišla sem z odločitvijo, da se ločim, bila sem totalno izčrpana iz vseh skupnih let. Zaključek je bil, da odidem. Nato sem si rekla, da ne morem iti saj imava skupne otroke. Najlažje je, da grem, težje je, da ostanem. Sedaj vidim, da je lažje da ostanem. Ne vem kako bo z nama, začela sem se zavedati svoje vloge, da sem celo življenja predvsem mama. Sedaj vidim, da moram pustiti tudi partnerju, da sva partnerja in ne samo starša. Sedaj vidim tudi sebe. Ljubezen je delo, ki ti prinese zares ljubezen. Ni zaljubljenost. Zelo dodelana delavnica. Všeč mi je, da se ne delata boga. Da povesta kako je tudi pri vama. Hvala!
On: Do sedaj je bilo vse v redu, meni ni bilo nič hudega. Nisem videl problemov med nama. Potem pa naenkrat šok ? češ da žena gre ? zame je bil to šok. Do sedaj mi je šlo skozi eno uho notri skozi drugo ven. Kako bo ne vem, dobili smo orodja, sedaj jih morava še začeti uporabljati. Hvala vama!
 
Meta: sedaj veste ? prej niste vedeli in niste bili odgovorni. Sedaj veste in vaša odgovornost je večja. Ste to kar ste. Pojdite in razvijte vse vaše potenciale.


e-obveščanje

prijavi se
odjavi se


Varujemo vašo zasebnost!
Kdo sva?

O nama...