Midva in najina pot 2005/2006 2. leto 03.08.2006

Ona: Če ne bi prišla sem ne bi bila več skupaj. Toliko lepega je med nama pa vendar greva vsake toliko časa stran, iz tega kar sva si naredila. Sedaj pa kar vztrajava in sedaj že čutim sonce za vogalom. Ne smem upati, da bo on kaj pogruntal. Ko sem se odločila, da bom jasno pokazala želje, se je on odločil da bo začel izpolnjevati tudi moje želje.

On: Rad bi videl tisti film, kako sem izgledal pred dvema letom. Kako me je bilo strah tiste vikend delavnice, kako se bom pogovarjal… Od takrat sem toliko napredoval, da si ne bi mogel sploh predstavljati. Sedaj sem zelo zadovoljen sam s sabo.

Ona: Pred dvema letoma sem te poiskala (Meto) ker si na predavanju rekla da si lahko tudi po 15 ali 20 letih zakona še bolj zaljubljena kot prej. To se je sedaj zgodilo. Sedaj sva si bolj blizu kot takrat ko sva se poročila.

On: Upaj si poskusiti, delaj in oceni po rezultatih ali je vredno. Delaj, potem boš pa videl.

Ona: Za najino vezo sta naredila največ. V pravem času sta naju postavila na prava pota –že preden sva stopila v zakon.

On: Če pogledam preteklost se sploh ne prepoznam. Sem bolj odprt, si dovolim prisluhniti, pohvalo in grajo. Vsakemu bi svetoval, da gre na tako delavnico. Za darilo bi paru pred zakonom dal to delavnico. Naj že pred zakonom vedo, kako živijo zakon. Da prepozna vrednote, da bi vedel, da se mora boriti…. To je za vsakega tudi že pred poroko

Ona: Ko sem prvič videla svojega moža (ko še nisva hodila) sem se spomnila, da ga poznam že od prej. Od dne, ko sva se prvič videla do takrat, ko sva se poročila, je bilo 6 mesecev. S svojimi problemi sem se dolgo dajala. Ko sem slišala za vaju. Prej sem možu povedala za milijon stvari pa ni bil nikoli za to, da kam greva. Ko pa sem rekla za vaju, je bil takoj za to. Sedaj gre samo navzgor. Še je težko vendar gre. Tu se zelo dobro počutim.

On: Spomnim se, kako je bilo prej, preden sva prišla prvič. Vedno sem imel občutek, da nekaj narobe delam, pa nisem vedel kaj. Sedaj pa je to že mimo. Karkoli sem prej naredil, ni bilo bolje ampak slabše. Sedaj pa vem kako je treba in je bolje.

Ona: Ko sva pred termi leti prišla k tebi (k Meti) je bil najin zakon na najnižji možni točki, na tem sva bila, da greva narazen. Streznila naju je izjava drugega sina, da ne bo hodil od enega do drugega starša. Da se je rodil očku in mamici ki držita in zmoreta skupaj. Ko sva prišla k tebi sva spoznala, da sva naredila prav. Lezeva proti svetlobi. Včasih se še pooblači vendar greva nato naprej. Skupina bogati naju in najine otroke. Celo otroci naju spodbujajo, da narediva nalogo. Otroka zelo zrelo sprejemata stvari, ki se jih tu učimo. To je pridobitev za naju in celotno družino. Obema sinovoma bom dala za darilo Imago delavnico. Potem pa naj se poročijo.

On: Ko sva bila prvič na vikend delavnici, je bilo hudo, Mislil sem si, kaj bom pa tukaj povedal, ko še ust ne znam odpreti. Sedaj se znam postaviti zase tako doma kot v poslu. Ko kaj rečem, sinovom včasih sicer ni všeč, toda v odnosu sva šla daleč naprej. Dve leti ni bilo praznih.

Ona: Ko gledam nazaj vidim, da je bil najin zakon že v začetku zelo lep. Bil je tako porcelanast. Sedaj se je to razbilo. Toda sedaj je zakon bolj živ bolj pristen. Včasih je bolj boleče je pa bolj življenjsko. Tudi spolnost med nama je bolj živa. Zgubila sem strahove, kaj bi se nama v odnosu zgodilo. Največje odkritje je, da kako sprejemam stvari in kako umeščam stvari v dogajanje okrog sebe, da je mnogokrat to samo moja projekcija. Jaz sem tista ki lahko stvari spremenim. Škarje in platno so v mojih rokah.

On: Po najini cerkveni poroki – drugo leto bo 10 let – sem prebral Minatijevo pesem:

Kakor pesek preteklosti preteklost sejem skozi prste svojih rok …. Tega nisem razumel sedaj to razumem, to mi je dala vajina delavnica. Do srečanja s prvo vikend delavnico sva sijala, sijala … Imela sva lep zakon, udobje. Ko sva prišla na delavnico sva videla da so tam ljudje s problemi, težavami, midva pa sva prišla iz radovednosti, zaradi spoznavanja in ne zaradi urejanja sporov. Bil sem kar malo važen, midva pa nimava problemov. Ha, ko sva začela delati se je marsikaj spremenilo. Sedaj bo tri leta. Prej se nisva nikoli tako skregala kot sva se že sedaj. Večkrat sva dregnila v osje gnezdo in bila sva popikana. Toda to zdravi. Ampak sedaj je lepše. Sedaj imava zrel odnos – veliko peska sva presejala… Hvala lepa!

On: Ko sva prišla ne delavnico sva imela nek problem, nato sva ga rešila oz sva ge reševala dve leti. Imela sva dober odnos. Najin odnos je sedaj po dveh letih bolj žlahten. Počutim se odlično v zakonu. Doma ni več bojnega polja je pa v službi. Toda ker sva prišla v dobri kondiciji sem se lahko bolj osredotočil nase.

Ona: V dveh letih sem naredila veliko na sebi. Seveda tudi na nama in na odnosu. Ponosna sem, da sva ob prvem problemu ki ga nisva znala sama razrešiti kljub branju in ukvarjanju s sabo, da sva šla po strokovno pomoč. Sedaj vidim da smo vsi isti, samo nianse so druge. Sedaj po dveh letih vidim sebe. Spoznala sem, da vsega ne zmorem sama. Toda navadila sem se, da lahko tudi ljudi prosim in nihče ne reče ne. Ni slučajnih trenutkov in najdemo se na pravem mestu s pravimi ljudmi. Dobimo to kar rabimo. Sem vesela da smo bili skupaj. Zelo sem se obogatila. Reševanje frustracij je postalo v dveh letih zabavno. To so potoki, smeha in solz, vendar vidiš, da je rešljivo. Življenje je zabavno. …


e-obveščanje

prijavi se
odjavi se


Varujemo vašo zasebnost!
Kdo sva?

O nama...