Odmevi na Imago vikend delavnico - marec 2015 (A ob začetku drugega dne in B na koncu) 13.05.2015

On: A: Spoznanje učinkovitosti tega orodja mi je pomagalo, da sem umaknil en obrambni zid. Telesno sem začutil, da je notranje živo toplo, na zunaj pa kot da sem brez kože. V telesu sem začutil toploto in kako se odpiram.  Sem uspel umakniti svoje obrambe. Kar me veseli, je da sem spoznal to orodje, ki omogoča manj ogrožujoč kontakt. Se splača delati. Sem pa imel v obeh vlogah ? ko sem govoril ali poslušal relativno podoben občutek ? zelo odprt, brez obramb, ranljiv ampak varen.
B: Spoznanje da dejansko ne gre brez negovanja skupnega prostora. Sem zelo hvaležen za to spoznanje.
Ona: A: Veliko stvari se mi plete po glavi. Bistvo je v tem, da se mi zdi ta metoda tako dragocena. Če bi se vedno tako pogovarjala tako, kot sva se včeraj, bi bilo tako enostavno. Sva se odločila, da bova to pripeljala v najino življenje. Sem imela občutek, da sva res slišala na obisk drug k drugemu. Ko sem prišla k njemu na obisk, sem se počutila sprejeto, obenem pa se nisem počutila krivo za nič, kar se v tej deželi dogaja. Me je zelo povezalo z njim. Prej sploh nisem poznal ate dežele, samo slutila sem jo, obenem pa sem videla, kako se v moji deželi dogajaj nekaj podobnega. Kako pleševa v krogu, sedaj se mi je pa vse sestavilo in se prestavilo na višji nivo.
B: Prvi dan smo govorili o pričakovanjih. Točno to, kar sem želela, sem dobila. Del uvida v moža, del uvida v mene in skupen most. 

On: A: Všeč mi je bilo, ker je pogovor bistveno lažji v primerjavi s klasično metodo. Sicer je umetno ampak rezultati pa so. To šteje. Sem si razjasnil določene stvari o sebi. Sem dobro s tem. Je šele začetek. Imam še mnogo za raziskati. Upam, da bova našla energijo za raziskovanje 
B: Na začetku nisem imel kakih posebnih pričakovanj. Me pa fascinira, kako sta pokazala, obstajajo orodja, s katerimi se da vse pogovoriti in urediti. Ko sva šla v zakon, se o tem nisva nič učila. Da so prepiri nekaj normalnega, da se jih da rešiti, da se imaš lahko še lepše. Obenem pa mi je hudo, ko gledam tudi druge pare, ki jim je težko in bi jim rad pomagal. Težko jih je tudi prepričati, da bi šli na tak tečaj, saj ne veš, kaj se bo spremenilo. Super.
Ona: A: Zanimivo je bilo, ko sva začela pogovor včeraj, sva prišla do istega. Ko se doma sama pogovarjava, sem se takoj pri pogovoru postavila v obrambo. Mi je pomagalo, ko sem vedela, da bo govoril o sebi. Ko pa sva se pogovarjala s pomočjo te strukture pa mi je pomagalo, da se nisem počutila čisto nič napadeno in ogroženo. Sem lahko vse poslušala. In sem tako prvič prišla do določenih pogledov v njegovo življenje in otroštvo. Do sedaj sem mislila, da imam samo jaz otroške travme, ki butajo ven. Želim, da bova vztrajala. Bi bilo fino, da sva tukaj skupaj. To bi se morali učiti že v srednji šoli.
B: Odšla bom z veliko hvaležnostjo, za vse najine trenutke, za vse spoznanja, za vsa orodja, za vse, ki smo se na nek način razgalili pokazali svoje rane. Hvala vama za to grivo in duhovito pot. Kljub temu, da je bila težka, sta bila trdna stebra. Vse te vaše podobe in prispodobe, primeri, vse to bo ostalo v meni. Včeraj je najin sedemletnik nekaj pojamral in jaz sem ga samo odzrcalila, on pa je samo govoril. Se mi zdi, da sem ga prvič zares poslušala. In videla sem po njegovih reakcijah, da je čutil, da je bil zares slišan in je še veliko več povedal. 

Ona: A: Na en način sva oba minimajzerja, oba se umakneva in ne govoriva veliko. Mož ima zavezo da skrbi za družino, je prijeten in skrben mož in oče in noče v konflikte. In ko se on umakne se tudi jaz umaknem in potem ne prideva nikoli do konca. Včeraj sva za neko brezvezno stvar prišla do konca. Si pa ne predstavljam, kako bi v pravem življenju to naredila. Kdo prvi začne, kdo povabi na pogovor. Tukaj sva bila povezana, sva bila povabljena in je bilo zelo v redu in se je dalo. Oba sva povedala in oba sva poslušala. Kako to spraviti v življenje?
B: Ta delavnica je zadovoljila moja pričakovanja glede na to, kar sem vedela o vama in o delavnici. Sem pa pozitivno presenečena, da je ta delavnica tudi uporabna. Da ni samo teorija da bova to lahko spravila v prakso.
On: A: Težko bom povedal po svoje. Sem ponižen in iz tega izhaja mnogo zadovoljstev. To so moja prva vrata do moje sreče. Ne morem upati, da bo zaradi mene srečna. Upam, da bo ostala živa tako kot je še sedaj. Skozi ta pogovor sva ozavestila predvsem lastna hrepenenja. Hrepenenja ni beseda, ki bi bila na najinem besednjaku. Delo, hrana, šola, denar so besede, ki jih uporabljava. To da, hrepenenja pa ne. Toda to sva se včeraj pogovarjala, morda bo to boljša pot, če bi tudi drug drugemu lahko uresničila kako hrepenenje, ki je cenejše kot ta delavnica, ki stane  400 Eur pa še nočitev.(smeh)  Ponovno sva ozavestila hrepenenja. To je dobro. Saj tudi prijateljem kdaj pomagamo uresničiti kako njihovo hrepenenje. Zakaj ne bi še ženi? Sam sem sicer skromen glede tega, kar me osrečuje. Same drobnarije. Realizirano hrepenenje. Pa tudi moje hrepenenje, ki je v majhnih stvareh. Blaginja v kateri živimo, je velika in če s tem nisem srečen je težko. Hrepenenja ?  položite to na srce otrokom, da ga ne bomo odkrivali potem pri petinštiridesetih.
B: Izpolnjena pričakovanja. Našel sem in bom priporočal. Od vseh teh coachov ki sem jih do sedaj imel sta najboljša in delata to s srcem. Predvsem Meta. Umirjeno, retorično, polno navzoča. Bom povedal ljudem, da sem srečal eno damo, Meto. Včasih smo kot otroci razmišljali, kako bi sestavili idealne starše. Smo ocenjevali ženske, ali bi jo lahko imel za mamo ali ne.  Meto dojemam, kot idealno mamo, lahko bi ji zaupal. To je sicer samo moja slika, se pa ne motim. Veliko priznanje si zaslužite. Do sedaj ste daleč najvišje rangirana. Ne razmišljam to pogosto ampak tako vas vidim. Hvala za vse. 

On: A: Po štiridesetih letih zakona sem mislil, da so taka srečanja za neke druge, ne za take kot sem jaz. Mislil sem morda da to bolj ona rabi, ne jaz. Pri nama je samo delo delo, delo. Ona je skušala priti do mene, samo jaz sem bil barikada. Potem mi je pa sin začel odpirati oči in me spodbudi, da sem šel sem. Pa sem videl, da je bil zadnji čas. Nikoli ni prepozno.
B: Nisem pričakoval toliko dobrega. Nad pričakovanjem.
Ona: A: Včeraj sem neke reči spoznala o sebi, neke stvari, za katere nisem niti vedela da me tako bolijo in so bile tudi te stvari ovira v najinem odnosu. V štiridesetih letih je bilo več kriz v najinem odnosu. Nekako sva jih prebrodila. Jaz rada berem in sem nato poskušala prenesti v prakso. Včeraj sicer nisva šla 100% po navodilih, toda vseeno sva se drugače poslušala in se slišala. Občutek sem imela, da sva v isti reki. Res sva se prvič slišala. Oba sva bolj minimajzerja in se nisva znala pogovarjati, oz na svoj način. Včeraj sva se pa bolj poslušala in se drugače slišala. To poslušanje je naredilo spremembo. Kako pa to obdržati da ne bova šla v stare tire? Vidim, da je to odločitev.
B: Sem dobila več kot sem pričakovala. Dobila tudi uvid v sebe, v stvari, ki jih nisem prepoznala. V življenju se učimo do konca. Tudi čez 10 ali 15 let bomo spet drugačni in bo stvar spet uporabna. Bi se zahvalila sinu, ki naju je prijavil na to delavnico. In tudi vama. 

Ona: A: Včeraj mi je bilo zelo lepo od takrat ko sem zjutraj odprla oči do takrat ko sem zaprla oči. Zelo dragoceno, kar sem spoznala. V vseh letih najinega zakona sem čutila kot problem to, da ne razrešujeva konfliktov. Midva se pa nikoli nisva prepirala se nisva znala prepirati, brala sem da so konflikti dobri, toda midva sva se oba zelo bala konfliktov. Najini oboji starši so se veliko prepirali in sva se bala konfliktov. Jaz sem včasih sicer želela takoj rešiti, toda mož se je umaknil in nato sem se tudi jaz takoj umaknila. Včerajšnji pogovor nama je pa tako stekel, da sva se pogovorila. Tudi to , da sva si stvari prej zapisala po predlagani strukturi, je bilo ključno. Da sva lahko razmislila, da sva se pripravila. Pa zrcaljenje, ker sva znala povedati in tudi poslušati. Najbolj Mi je bilo pa močno, ko sem rekla: ?Je še kaj??. Pa tišina, da čakaš in poslušaš, da ne komentiraš. Mož je povedal stvari, ki jih do sedaj nikoli ni povedal. Olajšanje in kurja polt. Sva odločena, da bova stopila na to pot.
B: Ta vikend je bil eden lepših. Dobila sem veliko več kot sem pričakovala. Nekaj osebnega. Veliko novih informacij, novih spoznanj. S tem sistemov sva pridobila neko orodje s katerim bova lahko živela. Vsako leto hodiva na duhovne vaje za zakonce, toda tam še nikoli nisva dobila kaj takega. Obema se zahvaljujeva za vsako besedo, za vso neverbalno komunikacijo. Pa tudi vsem parom, tudi vi ste nama dali bogastvo. 
On: : A: Ko sem zapisal ta konflikt, ki se nama pogosto zgodi, se mi je zdelo, da to sploh ni konflikt. To je samo tipka, ženino vedenje je samo tipka, pa še v službi je kaka tipka, in potem to po klavirju odmeva. Pa saj to ni konflikt, to ni nič groznega. Če bi se doma pogovarjala, bi bilo čisto drugače. Tako pa sem pripravljeno povedal in sem se kar čudil, koliko sem znal povedati. Če se pripraviš na konflikt se je bistveno lažje pogovoriti o tem. Že prej malo razumeš in potem trezno poveš partnerju. Bistveno lažje. Odločitev, bom razmislil, bom pogledal vase in se pogovoril. Že ko se odločim za to, da bom nek konflikt razrešil si na poti k rešitvi. Pa še to, kar je že eden prej rekel, nekaj o hrepenenjih. Mislim, da si moraš dati tudi prostor za želje in hrepenenja. Da to poveš in pogledaš, kaj se je nato uresničilo.
B: Že dobrih dvajset leto hodiva na dogodke, kjer poskušava izboljšati najin zakon tako, da sem že prej spoznal, da imamo vsi približno enake probleme. Razlika pri tej delavnici pa je, da sem tu spoznal, da imamo orodja za rešitev teh problemov. Imamo orodja na nekem nivoju, ki so uporabna za vse. Hvala, da sta ta orodja tako poljudno predstavila, da jih sedaj znamo uporabljati. Vsem hvala. 

Meta na koncu: Počutila sem se zelo dobro z vami in sem bila popolnoma sproščena. Hvaležna sem za iskrenost in odprtost. Da smo si bili intimni. Za vse pare ki ste pomagali pri demonstracijah. Da ste takoj rekli da ja. Hvaležna sem za to. Pa tudi s kakšno intimnostjo ste prišli ven. Ko se eden odpre se odpre za vse druge in se vsi drugi lahko odpirajo. Kaj pa naj skrivam? Kar je v meni je moje ampak kar je v meni je tudi v drugih. Smo si neprimerno bolj podobni, kot si mislimo. Vsi se pobijamo z istimi stvarmi, vsi imamo iste strahove. Zakaj bi se bali drugih, saj drug drugega rabimo. Rada sem vodila to delavnico, hvaležna sem vam in Bogu. Hvala.
Rudi: Sedaj imate orodja in izkušnjo da ta orodja delujejo. Sedaj se ne morete več pretvarjati, da niste vedeli. Sedaj je vaša odgovornost večja. Sedaj ste postavljeni pred izbiro. Pred vami je celotno vaše bodoče življenje. Kako ga boste preživeli? V boju ali v zavestni ljubezni? Sedaj znate in živite! In zavestno ljubite!


e-obveščanje

prijavi se
odjavi se


Varujemo vašo zasebnost!
Kdo sva?

O nama...