Odmevi na vikend delavnico v marcu 2011 (Kranj, marec 2011) 19.08.2011



On: Na delavnico sem prišel na partnerkino pobudo. Najin odnos je bil zelo težak. Priznala sva si, da sva razmišljala o ločitvi. Sedaj se je obrnilo za 180 stopinj. Zelo mi je všeč, kako je teorija pretvorjena v prakso. Teorij je veliko, toda delavnica je v praksi. Ni nekaj zelo sofisticiranega, temveč je bistveno, da ti nekdo teorijo predstavi v praksi. Prebereš lahko 100 knjig, a ko ti nekdo stvar praktično predstavi pokaže je to to. Na začetku sta pridobila kredibilnost, ko sta povedala vajino zgodbo o zamujanju in Rudijevo zgodbico o minus pet. Bilo je kot bi poslušal naju. Zelo sem vama hvaležen za vse to. Videl sem, da se je dalo probleme razrešiti pri vama in da se da tudi pri nama.
Ona: Utrujena, prijetno utrujena. Med delavnico sem doživljala katarzične trenutke. Sedaj najin odnos vidim bistveno drugače.
On: Vedel sem, da se da s trudom marsikaj ali celo vse narediti. Očitno pa ti mora nekdo to povedati, da res dojameš.
Ona: Najprej nisem bila navdušena nad delavnicami. Bolj sem želela individualno delo. Potem sem se na partnerjevo pobudo odločila in to kar čez noč. Pravilno je, da sva se udeležila delavnice. Utrujena sem, ampak zelo vesela, da sva prišla.
Ona: Na delavnici je bilo super. Prvič sem občutila razliko med prebranim in doživetim. Stvari lahko povsem drugače razumeš.
On: Priti na delavnico sem bil skoraj prisiljen. Do šnelkursov imam odpor. Sedaj pa nisem razočaran, sem celo navdušen. Delavnico bom priporočal tudi drugim
Ona: Na delavnico sem prišla z upanjem. Vmes mi je bilo težko. Sedaj razumem kako moram delovati, da ne izgubim živcev.
On: Skozi vodenje in pogovore je prišlo olajšanje. Sedaj vidim najin odnos drugače. Šlo bo bistveno lažje.
On: Glede na to, da sem mislil, da že vse vem, sem prišel do novih spoznanj. Mislil sem, da se znam kregati, toda zdaj vidim, da lahko pridem do ciljev pridem po lepši poti.
Ona: Za delavnico sva se odločilo na hitro. Mislila sem, da bo partner končno slišal od nekoga, da nima prav. Sedaj pa vidim da sta resnici dve. Veliko je čustvenih nabojev. Toda to začutiš šele, ko drugi pripoveduje svojo zgodbo, tebi pa tečejo solze. Težko je bilo, ampak dobrodošlo.
Ona: Z delavnico sem zadovoljna iz dveh razlogov. Sem odprta in že dolgo delam na sebi. Na tej delavnici sem, ko smo govorili o ranah mislila, da ta ženska malo komplicira. Ko pa sva na demonstraciji delala skupaj s partnerjem, je on videl, da to ni kar nekaj, ampak, da je to zame zelo pomembno. Bilo mi je težko, a se je izplačalo. Druga pomembna stvar je, da se je mož prvič odprl in povedal o sebi nekaj o svojih otroških ranah. Dobila sem veliko.
On: Zelo sem zadovoljen. Za delavnico sva se odločila na hitro. V petek popoldan, ampak do petih sva se odločila. Bila sva na terapiji in ko sva prišla sem, sem videl, da je to prava smer. Vidva sta s svojimi zgodbami dober zgled. Sta upanje, da se da in da se splača. Hvala.
Ona: Mislila sem, da se bo drugače končalo in bova na delavnici skupaj z možem. Toda ostala sem sama in delavnico vzela za svojo osebno rast. Svojim otrokom želim preprečiti določene bolečine. Pomagala sem sebi in počutim se zelo fino. Prijateljicam bom povedala kako je bilo in za njih imam dobra sporočila. Hvala vama.
On: Ženi sem hvaležen, da me je povabila na delavnico. Zahvalil bi se tudi parom na demonstracijah. Kako pomembne so otroške frustracije in kako globoko so zasidrane, si nisem nikoli mislil. Zelo sem vesel, da sem se udeležil delavnice.
Ona: Na delavnico sem prišla z upanjem in s strahom. Dobila sem potrditev, da morata dva svetova komunicirati, da se vidita.
On: Nerad se udeležujem podobnih delavnic, ker težko delim svoje občutke z drugimi. Imam mešane občutke, pozitivne in tudi manj pozitivne. Sam želim priti do določenih stvari.
Ona: Da delavnico sva prišla, da bi utrdila najin odnos. Hvala možu da je prišel z mano. Vidim, da bova utrdila najin odnos. Vsak je odgovoren za svojo srečo. To sem prej vedela sedaj sem ozavestila. Ko si dava zvečer pohvalo, verjamem, da cel dan misliva na to. Verjamem, da deluje.
On: Zelo me je bilo strah kako bom deloval bom med ljudmi, ki jih prvič vidim. Pa je šlo uspešno. Trije dnevi so bili izredno stresni, a sem se veliko naučil. Spoznal, da sta na resnico dva pogleda. Hvaležen sem Polonci, saj vidim luč na koncu predora.
Ona: Pri 18 letih sem se zavedala kako mi je matična družina nekaj lepega in obenem huda frustracija. Vse je bilo v redu do poroke, pa tudi kasneje. Ko je šel otrok v vrtec, sem šla v vse šole za starše. Ko je prišla druga hči, je bil zame to izziv. S partnerjem sva bila deset let vzoren par prijateljem in družini. Nato mi je sestra rekla, da si želi tak zakon kot ga imam jaz. Prešinilo me je, pazi kaj si želiš. To ni v redu. Še naprej sem se izobraževala: mediacije, Glasser in morda bi šlo, toda lani sem se uprla. Partner je našel svetovalko, saj je resno vzel moje pripombe. Na svetovanje sva šla štirikrat in iz enega do drugega svetovanja je bilo vedno slabše. Svetovalka ni imela metode ali je zdravila sebe zdravi ali pa se je zabaval. Nato sem našla neka predavanja, ki so meni ustrezala Dejanu pa ne. Potem so imeli pri Dejanu neko predavanja, ki ga je vodil Rudi in Dejan je bil navdušen. Potem sem pri Meti dobila datum, ki je bil ravno na moj rojstni dan. Vmes sva prebrala Najino ljubezen. Prišel je termin pri Meti in razodetje. Prej 5% nato 95%. Prej 15 let knjig, ki mi niso dale tega, kar sem spoznala v dveh urah terapije pri Meti. Lotite se tega. Midva greva naprej.
Ona: Pri nama se veliko dogaja: poroka in otroci. Šla sva na delavnico, cela Ajdovščina je vedela in vsi so naju spraševali, če imava probleme, saj na podobne delavnice ne hodiš preventivno. Potem je prišel petek, meditacija in solze. Kaj se mi dogaja? Šestnajst let nazaj je moj oče umrl, a nisem jokala. Sedaj pa solze v petek. Nekaj je notri in ni šlo kar tako mimo. Očitno bo treba še delati. Sedaj spet jokam in verjetno bom še jokala, a sedaj gre ven. Nadaljevala bova, saj je izobraževanje izjemna stvar. Na začetku sem se spraševala zakaj smo dobili robčke, a odgovor je hitro prišel.
On: Za delavnico sem slišal pred tremi leti na vajinem predavanju. Kako sem prišel tisto predavanje ne vem. Verjetno sem ubogal partnerko, ampak je bilo v redu. Potem je šlo vse tako hitro. Partnerka ob koncu porodniške ni želela v službo. Želel sem, da bi bolj delala v smeri dela z ljudmi. Potem sva gledala kaj bi in česa kaj ne bi, kaj bi bilo za naju, za najin zakon. Zelo sem zadovoljen. Sam mislim, da precej vem, če ne vem, grem pogledati in preberem na internetu. Naredim doktorat. Ampak tukaj je bilo zelo uravnoteženo med teorijo in prakso. Sedaj imava zelo veliko materiala in če bova želela delati, bo šlo. Hvala za ta vikend.
Ona: Na delavnico sem želela priti z možem, ampak na to ni bil pripravljen. Vseeno sem se za delavnico odločila z namenom, da bi se najina zveza izboljšala. En otrok, nato drugi, moj magisterij, njegovo doktorat? hitri voz. Ostala sva samo midva in videla, da konfliktov ne rešujeva dobro. Drug drugega želiva zvleči v nek svet. Prišla sem zato, da bi videla kaj bom naredila. Hvala vsem, hvala sebi, da sem prišla, hvala vama. Imam nova spoznanja in upam, da bom na majsko delavnico prišla skupaj z možem.
Ona. Na začetku, v petek, sem bila radovedna in žalostna, ker sem bila sama. Nato se je izkazalo, da sicer ni optimalno ampak tudi učinkovito. Spoznala sem, da ko s prstom kažem na partnerja, trije prsti kažejo name. Sploh nisem mogla najti treh stvari, ki mi odpeljejo nove možgane. To pomeni, da imam doma krasnega partnerja in to bi mu rada javno povedala. Doma mu vsekakor bom. Že včeraj sem uspela preprečiti konflikt med nama, ker sem se zadržala, pogledala vase in problem sva uspešno rešila.
Tadeja: Vedno znova in znova je na vajini delavnici navdihujoče. Vedno bolj sem ponižna, ko vidim kako vidva, predvsem Meta, dela. Delala sem s Heleno in videla, kako se tudi, ko delaš z neznancem, odprejo stvari, ki jih nosiš v sebi. Težje je pri delu z otroki. Če smo v konfliktu, uspemo samo malo zrcaliti. Če je otrok v afektu, mu samo povejmo nazaj in se bo pomiril. Dojenčke znamo zrcaliti. Ko začnejo govoriti, jih začnemo prepričevati. Pri našem dveletnem otroku, ki si zaželi čokolade, mu velikokrat samo rečem, rad bi čokolado. Pa se pogosto samo obrne in gre. Ve da je ne bo dobil, ne vedno, ampak velikokrat je dovolj samo to, da je slišan. Če otrok staršem zaupa, jim pove. Mi pa samo dajemo nasvete. Če jih s partnerjem validirava, imava konflikt bistveno hitreje rešen. Tudi med sorojenci ali med nami ter v družinskem življenju in do otrok so te tehnike neizmerno uporabne.
Meta: Odkar delam Imago, me ni strah, kakšne fante bodo dobile najine punce. Zaljubile se bodo v naju. Bolj kot sva delala da bo mirno in lepo med nama, boljše bodo privlačili k sebi tudi otroci. Midva sva prenesla na otroke. S pubertetniki ni šlo lahko, ampak z odraslimi laže. Tudi najini otroci, vse tri, so težko sprejemale dialoge, sedaj pa to prakticirajo v svojih zakonih. Tudi najmlajšo hčerko validiram, jo razumem in je v redu. Validacija umiri.


e-obveščanje

prijavi se
odjavi se


Varujemo vašo zasebnost!
Kdo sva?

O nama...